Monitor za človekove pravice s sedežem v Ženevi je prejel poročila, da so izraelske sile naključno in samovoljno pridržale razseljene osebe, vključno z zdravniki, akademiki, novinarji in starejšimi moškimi v dveh šolah v mestu Bejt Lahia, ki sta povezani z Agencijo ZN za palestinske begunce (UNRWA).
Prav tako je prejel poročila, da so izraelske sile streljale in ubile več razseljenih oseb, po navedbah prič pa naj bi vojska tudi namerno zažgala nekaj hiš v mestu Bejt Lahia. Na posnetkih iz Gaze, ki so zaokrožili po družbenih medijih, je sicer videti množična pridržanja moških, ki so se bili primorani sleči do spodnjega perila in z zavezanimi očmi poklekniti na cesti.
Med pridržanimi je po navedbah medijskega portala Al Arabi Al Džadid tudi eden od njihovih novinarjev in več članov njegove družine. Izraelska vojska naj bi jih prisilila, da se slečejo, jih preiskala, potem pa odpeljala neznano kam. Portal dodaja, da novinarja in njegovo družino še vedno pogrešajo.
Natančne okoliščine pridržanj in zlorab za zdaj še niso znane, vendar so identiteto nekaterih pridržanih za CNN potrdili njihovi sodelavci ali družinski člani. Vsaj določeni od pridržanih so civilisti, ki niso znani kot pripadniki militantnih skupin, piše ameriški CNN.
O aretacijah so poročali tudi izraelski mediji, ki trdijo, da gre za predajo pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je dejal, da vsakega, ki je povezan s Hamasom, aretirajo in zaslišijo. »Preiskujemo in preverjamo, kdo je povezan s Hamasom in kdo ne,« je še dodal.
Izraelska vojska ponoči ciljala tarče vzdolž Gaze
Nov niz raketnih napadov sledi telefonskemu pogovoru, ki sta ga v četrtek opravila izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Joe Biden, v katerem je slednji poudaril nujnost zaščite civilistov in okrepljene dobave pomoči v oblegano enklavo, je sporočila Bela hiša. Biden se je na temo miru na Bližnjem vzhodu pogovarjal še z jordanskim kraljem Abdulahom II.
Kot je sicer v četrtkovem pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom poudaril ameriški obrambni minister Austin Lloyd, Izrael še naprej uživa neomajno podporo ZDA v boju s Hamasom.
Izraelsko letalstvo je ponoči med drugim napadlo begunsko taborišče Nuseirat, davi pa Han Junis in Rafo, kamor se je po predhodnih navodilih izraelskih sil zateklo na tisoče civilistov. Palestinska tiskovna agencija Wafa poroča še o smrtonosnih napadih na območja vzhodno od mesta Gaza.
Od začetka izraelskega obleganja Gaze je bilo ubitih več kot 17.000 Palestincev, še 46.000 je bilo ranjenih, je v četrtek sporočilo zdravstveno ministrstvo enklave. Število ubitih izraelskih vojakov med kopensko invazijo v Gazi se medtem približuje 100.
Poročila o nočnih operacijah izraelskih sil prihajajo tudi iz Zahodnega brega. Med eno od tamkajšnjih izraelskih racij v begunskem taborišču Al Fara je bilo ubitih šest ljudi, je danes sporočilo palestinsko zdravstveno ministrstvo.
V nizu nočnih racij so hujši spopadi izbruhnili zahodno od Betlehema, kjer je bilo ranjenih najmanj 18 Palestincev, navaja Al Jazeera.
Izraelska vojska racij ni komentirala, so pa potrdili, da so ponoči letalske sile v odgovor na četrtkovo obstreljevanje zasedene Golanske planote napadle cilje v Siriji.
Varnostni svet ZN danes o prekinitvi ognja v Gazi
»Razmere na območju Gaze so katastrofalne. Ne moremo čakati. Svet mora odločno ukrepati in zahtevati humanitarno prekinitev ognja,« je po poročanju katarske televizije Al Jazeera v četrtek sporočila misija Združenih arabskih emiratov pri ZN.
Kratka resolucija, o kateri bodo danes glasovali, poleg prekinitve ognja poziva tudi k zaščiti civilistov, takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev, ki jih zadržuje palestinsko oboroženo gibanje Hamas ter humanitarnemu dostopu do Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Do obnovljenih prizadevanj za prekinitev ognja v Gazi prihaja po tem, ko je generalni sekretar ZN Antonio Guterres v sredo prvič v šestih letih uporabil 99. člen ustanovne listine ZN, ki mu omogoča, da VS ZN opozori na določeno zadevo, ki po njegovem mnenju lahko ogrozi mednarodni mir in varnost.
Guterres je izrazil bojazen, da bi se lahko v oblegani enklavi zaradi izjemno slabih razmer in skorajda onemogočene dobave humanitarne pomoči kmalu popolnoma sesul javni red. Obenem je znova pozval k premirju.
Polarizirani VS ZN je doslej v zvezi aktualno krizo na Bližnjem vzhodu uspel potrditi le resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih in poudarja potrebo po zaščiti civilistov, predvsem otrok.
Da bi bila resolucija v VS ZN sprejeta, mora zanjo glasovati vsaj devet od 15 članic sveta, nobena od petih stalnih članic - ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija - pa ne sme vložiti veta. Podobne resolucije so doslej praviloma blokirale ZDA.