Pet mesecev pred volitvami v evropski parlament je več vlad v EU pod hudim pritiskom zaradi agresivnih kmečkih protestov. To velja za Nemčijo, Poljsko, Španijo, Nizozemsko, Romunijo in Francijo. Skupni imenovalec so težave, ki jih, podobno kot v Sloveniji, kmetom prinaša evropski zeleni dogovor, po katerem naj bi ob varovanju okolja in biotske raznovrstnosti z domačo pridelavo hrane prehranili večji del od skoraj pol milijarde prebivalcev EU. Za kmete je zlasti nedopustno, da je v Evropi pridelava hrane podvržena vse strožjim okoljskim normam, medtem ko to ne velja za hrano, ki jo EU uvaža. Nanje pa pritiskajo tudi trgovci in živilska industrija. Poleg tega so se zvišali stroški pridelave zaradi višjih cen goriva, tu pa je še žitna konkurenca iz Ukrajine. Kmetje imajo občutek, da jih vlade potiskajo na obrobje družbe in da se bo še manj mladih kot doslej odločalo za ta poklic.
Bolj organizirani od rumenih jopičev
Najbrž ni naključje, da so kmetje v Franciji proteste začeli takoj po nedavnem imenovanju vlade premierja Gabriela Attala. Na stotih različnih koncih Francije, ki je sicer največja prejemnica evropskih subvencij za kmetijstvo, blokirajo ceste in pripravljeni so iti do konca – tudi blokirati Pariz. Gibanje, ki je zaradi sindikata veliko bolje organizirano in disciplinirano, kot so bili rumeni jopiči leta 2018, se je z jugovzhoda Francije ob tamkajšnji hudi suši razširilo po skoraj vsej Franciji. Kmetje menijo, da so žrtve vladnih okoljevarstvenih ukrepov, birokracije, ki jim nalaga neskončno izpolnjevanje obrazcev, vse nižjih prihodkov, vse višjih davkov in tudi brezbrižnosti javnosti (čeprav 82 odstotkov Francozov proteste podpira). Po podatkih francoskega statističnega urada so se jim prihodki v zadnjih tridesetih letih dejansko znižali za 40 odstotkov.
Konstruktivni predlogi Attala
Predsednik Macron nasprotuje možnosti, da bi blokade kmetov odstranili nasilno. Je previden, saj se še spomni, kako je moral konec leta 2018 kapitulirati pred gibanjem rumenih jopičev, kjer je šlo prav tako za upor proti zniževanju življenjskega standarda zaradi zelenega prehoda. Pravzaprav Macron reševanje krize zaradi kmečkih protestov prepušča svojemu novemu premierju Attalu. Dnevnik Le Monde pravi, da gre za ognjeni krst 33-letnega premierja, ki pa se kot Parižan najbrž slabo spozna na kmetijstvo. Attal je včeraj na jugu Francije pred okoli 150 kmeti predstavil ukrepe, s katerimi bo vlada med drugim zmanjšala administrativne obremenitve kmetov in pritisnila na živilsko industrijo in trgovce, naj več hrane kupujejo od njih. »Slišali smo vas, zdaj vam moramo odgovoriti,« je dejal Attal. Zavzel se je za neodvisnost kmetijstva in suverenost Francije. »Treba je odpreti novo poglavje za francosko kmetijstvo,« je dejal premier in napovedal tudi lajšanje birokratskih postopkov.
Upor kmetov poskuša v svoj prid izkoristiti skrajna desnica. A njeni voditeljici Marine Le Pen so kmetje na predsedniških volitvah leta 2022 namenili trikrat manj glasov kot Emmanuelu Macronu. Le Penova namreč ni naklonjena EU, od katere pa kmetje dobijo visoke subvencije.