Za Elona Muska je že dolgo znano, da zelo veliko časa nameni obisku X-a (Twitterja) in tam objavlja svoje domisleke, ki niso vedno dobro premišljeni. Slišati je bilo govorice, da so solastniki že poskušali vplivati nanj, da se vzdrži prenagljenih objav. Nekdo mu je enkrat celo zaklenil telefon v hotelski sef, nakar je Elon Musk dosegel, da so ga na silo odprli in mu ga vrnili. Musk zagovarja precej radikalno pravico do svobode govora. Ne mara »politične korektnosti« in podobnih izgovorov, da se o kakšni temi ne bi smelo govoriti. Absolutno je proti kakršni koli cenzuri. Pred kratkim si je privoščil zelo eksplicitno antisemitsko objavo, ki je kronala prejšnje stopnjevanje neokusnih primitivizmov. Njegovo kasnejše opravičevanje v medijih ni dosti pomagalo, da se mnoga velika podjetja ne bi odločila, da zapustijo X (Twitter), s čimer bo usahnil precejšnji del dohodka.
Mark Zuckerberg je po precejšnjem polomu Mete, od katere je veliko pričakoval, sklenil, da je pravi čas, da napravi svojo verzijo Twitterja (X), ki ga je poimenoval Threads ali po slovensko Niti. Prav genialno je ocenil, da bo platforma, ki deluje na enak način in ima drugačno »politično« stališče, sprožila polarizacijo in pritegnila veliko uporabnikov. Med njimi je mnogo znanih imen. Motiv za prehod na Threads in opustitev X (Twitterja) je bila sprememba pravil, ki jih je uvedel Elon Musk po tem, ko je postal lastnik.
Težko verjamem, da se nekdo iskreno lahko pretvarja in da je to, kar objavlja na socialnih omrežjih, zgolj »predstava za javnost«. Res je sicer, da se populizem zadnja leta dobro prodaja, slabe novice pa potujejo hitreje od svetlobe, kot je v enem od svojih romanov napisal Douglas Adams.
Nevarno je, da imajo moč nad globalnimi viri informacij ljudje, ki poleg tega, da so izjemno inteligentni in finančno uspešni, nimajo osnovnih pozitivnih človeških kvalitet. Ti posamezniki imajo absolutni vpliv na to, kaj realnost je, tudi če tisto, kar si predstavljajo kot realnost, nima nobene zveze z njo. Malo spremenijo algoritme in s tem spremenijo realnost.
Toplo priporočam, da se vprašamo naslednje: kdo resnično drži niti v rokah?
Robert Možina, Ljubljana
