Predlog zakona so podprli koalicijski poslanci Svobode, SD in Levice, nasprotovali pa so mu v SDS in NSi.
Poslanci koalicije so z dopolnili uvedli številne popravke predloga zakona. Med drugim so poslanci predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva preimenovali v predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
Eden od delov zakona, ki je najbolj zmotil deležnike, je 45. člen, ki bi ministru za zdravje v posebnih pogojih dal možnosti odredbe enega ali več ukrepov. Po ogorčenju različnih deležnikov in nekaterih očitkih, da člen uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev, saj da je napisan tako, da bi bilo mogoče ukrepe razglasiti tudi ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev, s katerim se zdravstveni sistem sooča že sicer, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel že pred časom napovedala, da bodo člen preoblikovali.
Ta del predloga zakona po koalicijskem dopolnilu zdaj govori o ukrepih v izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah, in torej ne več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev. Dopolnilo prav tako črta možnost odreditve ukrepov na lastno pobudo ministra, ki bo za sprejem ukrepov zdaj potreboval pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravstvenega sveta ali javnega zdravstvenega zavoda.
Prav tako posamezen začasni ukrep dopolnilo omejuje na največ 12 nepretrganih mesecev. Med njimi so denimo premestitev zaposlenega, pa tudi prepoved ali omejitev dela pri drugim izvajalcu.
Koalicijska dopolnila črtajo tudi 47. člen zakona, ki je predvideval omejitev pravnega prometa s koncesijo, in sicer bi onemogočil statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarske družbe. Veljavna ureditev v zakonu o zdravstveni dejavnosti je ustrezna in zadošča namenu, ki ga je s predlogom 47. člena zasledovala vlada, je koalicija zapisala v dopolnilo. Enaki dopolnili sta sicer vložili tudi SDS in NSi.
Sprebemembe pri dodatkih za povečan obseg dela
Dopolnila koalicije predlog zakona spreminjajo tudi v členu, ki določa dodatke za povečan obseg dela za posebne obremenitve zaposlenih v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.
Tako bodo, če bo predlog zakona sprejet, zaposleni v teh ambulantah lahko prejeli višje mesečne dodatke, kot je predvidel prvoten predlog zakona - zdravniki specialisti do 1500 evrov bruto (in ne 1000 evrov), diplomirane medicinske sestre do 750 evrov (in ne 500 evrov), srednje medicinske sestre do 600 evrov (in ne 400 evrov), zdravstveno-administrativni delavci pa do 400 evrov (in ne 300 evrov). Do dodatka bodo po spremembi upravičene tudi referenčne medicinske sestre, ki bodo do prenosa kompetenc v ambulantah opravljale enake naloge kot doslej.
Glede obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo 1. januarja prihodnje leto nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dopolnila med drugim predlog zakona spreminjajo na način, da bo šolajočim se otrokom do 18. leta starosti nov prispevek plačevala država.
Na predlog koalicije in NSi se bo v predlogu zakona črtal 60. člen, ki bi kot začasni ukrep uvedel sistemsko povračilo, ki uvaja obvezno dajatev, kar bi bilo lahko po oceni zakonodajno-pravne službe DZ problematično v primeru zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Področje bodo naknadno uredili v sistemski zakonodaji, so napovedali v koaliciji.
Sprejeta dopolnila Svobode in Levice pa med drugim ohranjajo ureditev, ki predvideva omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost pri 2,5-kratniku višine povprečne bruto plače.
Ohranjen 90-odstotni odmerni odstotek pri dolgotrajnih bolniških
Bi pa prvotni predlog zakona črtal določbo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh z 80 odstotkov zviša na 90 odstotkov. »S koalicijo smo dosegli dogovor o črtanju člena. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da v času, ko z napotnico zelo hitro 40 odstotkov bolnikov na prvi pregled čaka več kot 90 dni, varčujemo na najranljivejših skupinah,« je še pred začetkom seje odbora sporočila Levica. Sprejeto dopolnilo tako ohranja določbo, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh zviša na 90 odstotkov.
Dopolnila SD, ki bi v interventnem zakonu uvedel nova člena, pa poslanci niso sprejeli. Ta bi zdravstvenim izvajalcem v javni mreži naložila pripravo akcijskega načrta za dostopnost do izbranega zdravnika oz. skrajšanje čakalnih vrst.
Dopolnila opozicije niso bila sprejeta
V SDS so po besedah poslanke Karmen Furman med drugim predlagali črtanje člena, ki predvideva znižanje dodatkov za povečan obseg dela v ambulantah družinske medicine, pa tudi črtanje člena, ki predvideva podaljšanje izplačevanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalcev.
Predlagali so tudi črtanje člena, ki predlaga "črtanje nujnih investicij v zdravstvu". Koalicijsko dopolnilno sicer te investicije po njenih besedah časovno zamika, tudi tiste, za katere so bile sredstva zagotovljena v času vlade Janeza Janše, do česar je bila kritična. Nekatere spremembe, za katere so se zavzeli v SDS, pa so se uveljavile prek koalicijskih dopolnil, je povedala.
V NSi pa so med drugim predlagali črtanje člena, ki znižuje višino finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo. Tudi sami so predlagali črtanje člena, ki ponovno podaljšuje izplačevanje bolniških nadomestil v breme delodajalcev.
Pred glasovanjem je dopolnjeno mnenje predstavila zaposlena v zakonodajno-pravni službi DZ, ki je med drugim opozorila, da koalicijska dopolnila ne odpravljajo vseh pripomb službe.
