V okviru Europolove operacije Opson, kjer se borijo proti goljufijam s hrano in njenemu ponarejanju, so pred tedni vzeli pod drobnogled oljčno olje. Akcijo je sprožila španska civilna garda, ki je združila moči z italijanskimi karabinjerji. Aretirali so 11 ljudi in zasegli več kot 260.000 litrov oljčnega olja, neprimernega za uživanje.
Hišne preiskave so opravili na različnih lokacijah, aretacije pa so se zvrstile okoli španskega Ciudada Reala. Poleg 12 sodov ponarejenega oljčnega olja so zasegli štiri vozila, 91.000 evrov gotovine in različno dokumentacijo, na primer sezname strank, račune, elektronsko pošto. Na Siciliji in v Toskani so pregledali tri podjetja, ki naj bi bila vpletena v nezakonite posle. Eno od podjetij so kaznovali zaradi nepravilnega označevanja izdelkov.
Ponarejanje ekstra deviškega oljčnega olja je običajna praksa, zato je boj proti temu prednostna naloga organov kazenskega pregona, zlasti v državah proizvajalkah. Preiskovalci so v zadnji akciji naleteli na goljufe, ki so za redčenje uporabljali tako imenovano lampante olje, ki velja za neužitno in neprimerno za prehrano. Zanj so značilni slaba kvaliteta, visoka kislost, neprijeten in močan okus. Pogosto je pridelan iz poškodovanih ali prezrelih oliv.
Lažje odkrivanje vinskih ponaredkov?
Naraščanje cen, manjša proizvodnja in naraščajoče povpraševanje, vse to spodbuja h goljufivim poslom, opozarja Europol. Mešanje oljčnega olja s slabšimi alternativami pač omogoča konkurenčne cene. A vse to ne pomeni le tveganja za zdravje, pač pa spodkopava tudi zaupanje potrošnikov in ima še druge gospodarske posledice. Že pred štirimi leti sta italijanska in nemška policija ob pomoči Europola razbili kriminalno združbo, ki je iz povsem navadnega in poceni sončničnega olja izdelovala »prvovrstno ekstra deviško oljčno olje« in ga prodajala na nemškem in italijanskem trgu. Sončničnemu olju so dodajali klorofil, beta karoten in sojino olje. Zasegli so 150.000 litrov takega olja. Na leto naj bi združba zaslužila kar okoli osem milijonov evrov.
Goljufije s hrano in pijačo so sicer zelo pogoste. Veliko jih je denimo pri proizvodnji vina. Zaradi ponaredkov naj bi vinska industrija v EU na leto izgubila tri milijarde evrov. Po pisanju britanskega Guardiana je skupina znanstvenikov z univerze v Ženevi v Švici zdaj razvila program, ki na podlagi majhnega vzorca vina prepoznava tudi najmanjše razlike v kemični sestavi vina in tako ugotovi njegov izvor. Ne zgolj ožjega geografskega območja, pač pa celo konkreten vinograd ali klet. Profesor Alexandre Pouget se je za Guardian pohvalil, da je program v kar 99 odstotkih testiranih vzorcev ugotovil izvor vina, pri določanju letnika pa je bil polovično uspešen. Študijo so objavili v strokovni reviji Communications Chemistry.
