Naslov spornega koledarja je Vedno za Italijo ... pred in po 8. septembru 1943, kar označuje dan, ko se je fašistična Italija med drugo svetovno vojno predala zavezniškim silam. Medtem ko ANPI poziva k umiku koledarja, pa je ministrstvo v izjavi za javnost pojasnilo, da namen koledarja nikakor ni rehabilitacija fašizma, pač pa ravno nasprotno.
Kot je sporočilo ministrstvo, ki ga vodi Guido Crosetto iz skrajno desnih Bratov Italije, so s koledarjem želeli poudariti predanost italijanskih vojakov v preteklosti in sedanjosti služenju državi in njenim institucijam.
Nov spor sledi nedavnemu incidentu, ko je več sto pripadnikov neofašističnega gibanje v Rimu dvignilo desnico v fašistični pozdrav. Gesto, v Italiji znano tudi kot saluto romano (rimski pozdrav), so obsodili mnogi, ne pa tudi premierka Giorgia Meloni, ki je v svoji mladosti tudi sama odkrito hvalila Mussolinija. Kasneje je sicer obsodila fašistične rasne zakone in to obdobje označila za najhujše v zgodovini Italije, piše bruseljski portal Politico.
Italijansko sodišče: Fašistični pozdrav ni vedno kaznivo dejanje
Italijansko vrhovno sodišče je v četrtek razsodilo, da je fašistični pozdrav kaznivo dejanje, samo če ogroža javni red in če pomeni poskus obujanja prepovedane fašistične stranke. To pomeni, da ta zloglasni pozdrav z dvignjeno desnico ni nujno kazniv, če se izvaja na spominskih dogodkih, kot je bil nedavni množični fašistični pozdrav v Rimu.
Vrhovno oziroma kasacijsko sodišče je razsojalo v primeru osmih neofašistov, obsojenih zaradi uporabe tega pozdrava, ki je imenovan tudi rimski pozdrav, leta 2016 na spominski slovesnosti v Milanu. Razsodilo je, da so rituali, pri katerih udeleženci neofašističnih zborovanj odgovorijo s »prisoten« in rimskim pozdravom, kazniva dejanja, saj spominjajo na geste, ki so značilne za fašistično stranko, ki je bila razpuščena po drugi svetovni vojni. Med kazniva dejanja sodijo po 5. členu zakona Scelba iz leta 1952.
Po tem zakonu pa ta dejanja niso kazniva na spominskih slovesnostih, če ni dokazano, da imajo osebe, ki jih izvajajo, namen ponovno obuditi fašistično stranko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pri presojanju, ali gre za kaznivo dejanje, lahko sodniki uporabijo tudi zakon Mancino iz leta 1993, ki sankcionira diskriminacijo in nasilje na rasni, etnični, nacionalni ali verski osnovi. Sodišča pa so tista, ki odločijo, katerega od omenjenih dveh zakonov ali oba bodo uporabili.
»Italijanska demokracija dovolj zrela, da bo znala ločiti, kdaj je dejanje nevarno za javni red«
Predstavnik kasacijskega sodišča Pietro Gaeta je pojasnil, da lahko fašistični pozdrav sodi med kazniva dejanja v okviru zakona Mancino le, ko pomeni konkretno nevarnost za javni red. V zadnjem primeru v Rimu, ko se je na spominski slovesnosti »zbralo več sto fašističnih nostalgikov«, pa ne gre za tak primer, je poudaril. Ocenil je, da je italijanska demokracija dovolj zrela, da bo znala ločiti, kdaj gre za dejanje, ki je nevarno za javni red, kdaj pa to ni.
Ker je bila osmerica iz Milana obsojena na podlagi zakona Mancino, je kasacijsko sodišče njihovo obsodbo razveljavilo in primer vrnilo pritožbenemu sodišču v Milanu. To bo moralo razsoditi, ali je obstajala »konkretna nevarnost obuditve razpuščene fašistične stranke«.
Strokovnjak za ustavno pravo Gaetano Azzariti je za AFP ocenil, da je sodišče potrdilo protifašistične vrednote povojne Italije, saj ohranja, da je poveličevanje fašizma kaznivo dejanje, hkrati pa sodiščem prepušča odločanje. To je po njegovem mnenju uravnotežen pristop. Po oceni profesorja ustavnega prava Giulia Vigevanija pa bo sodni pregon fašističnega pozdrava še naprej zapleten. »Sam pozdrav ni kaznivo dejanje, to postane, če pomeni nevarnost za obnovo fašistične stranke,« je pojasnil in ocenil, da bodo sodišča v 99 odstotkih primerov zavrnila vloge tožilstev.
Odločitev sodišča je bila sicer težko pričakovana v luči nedavnega neofašističnega zborovanja v središču Rima, ki je šokiralo Italijo in na katerem se je več sto ljudi s fašističnim pozdravom spomnilo dveh neofašistov, ubitih leta 1978.