Zato obsojamo! Obsojamo tiste, ki vodijo zdravniški sindikat Fides, ter njihove politične in poslovne botre, ki brezobzirno izkoriščajo stanje v javnem zdravstvenem sistemu, čeprav so za takšno stanje v velikem obsegu krivi prav oni! S predstavljanjem lažnih razlogov za stavko in predstavljanjem popolnoma napačnih podatkov o številu zdravnikov, ki odhajajo iz javnega zdravstva v tujino in k zasebnikom, zavajajo slovensko javnost. Zavajanje javnosti je njihovo glavno orodje, skrb za bolnike pa prepuščajo tistim v zdravstvenem sistemu, ki imajo sramotno nizke plače, in zdravnikom, ki niso podlegli lažem in političnim manipulacijam – in teh je še veliko, bistveno več kot tistih, ki jih »odlikujeta« pohlep in požrešnost. Na vse to so seveda pozabili. Višek cinizma pa je izjava, naj bolnikom bolniška spričevala izdajajo na ministrstvu za zdravje. In kje je tukaj etično poslanstvo zdravstva?
Podobno je z napovedano stavko sodnikov. Res da je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev plač v neskladju z nekaterimi členi ustave in da so sodniške plače prenizke v razmerju do plač predstavnikov – funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Zato je vlada RS dolžna spoštovati odločitve ustavnega sodišča. Sodniki in tožilci pa so dolžni skupaj z vlado iskati rešitve, brez izsiljevanj in groženj pravnim temeljem delovanja države! Tako kot je vojaška obramba države v prvi vrsti poslanstvo vojakov in zagotavljanje varnosti državljank in državljanov poslanstvo policistov, tako je poslanstvo sodnikov in tožilcev varovanje pravne države in varovanje človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Tako to počnejo v sodobnih demokratičnih družbah!
Naj nam nihče ne govori o »svinčenih časih«
Zavedati se je treba, da v sodni veji oblasti niso vsi funkcionarji, tako kot niso v zakonodajni in izvršilni veji oblasti vsi funkcionarji. In ni prav, da se rešujejo samo določeni zdravniki in da se poskuša ustvarjati samostojne stebre v plačnem sistemu. Plače za funkcionarje in javne uslužbence je treba urejati enotno v enotnem plačnem sistemu, saj bo rušenje tega sistema peljalo v poglabljanje nezadovoljstva in povzročalo nova izsiljevanja.
Obsojanja pa so vredni tudi tisti politični veljaki, ki so po osamosvojitvi odločali o privatizaciji družbenega premoženja, tistega premoženja, ki so ga ustvarjale pridne roke naših prednikov in tudi naše, saj smo delali in živeli v takratni državi. Naj nam nihče ne govori o »svinčenih časih«. Bolnišnice in zdravstveni domovi, kulturni domovi, infrastruktura, tudi tovarne in šole so bili grajeni tudi s prostovoljnim delom in samoprispevki vseh državljank in državljanov. Danes pa, razen posameznih izjem, želimo imeti takšno zasebno zdravstvo in zasebno šolstvo ter tudi univerze, katerih programe bi v celoti financirala država. Imamo nekakšno socialistično tržno gospodarstvo, ki ga država ne sme obremenjevati z dodatnimi davki in ki na državo ne pomisli takrat, ko ustvarja visoke dobičke.
Seveda pa je po mnenju gospodarskih družb država dolžna zanje poskrbeti, ko pride kriza bodisi v obliki naravnih ali drugih nesreč. O njihovi družbeni odgovornosti smo nehali govoriti in danes država prodaja že posamezne pomembne objekte kritične infrastrukture ter celo naravne vire. Predstavniki in predstavnice gospodarskih zbornic so že zgarani od številnih izjav, s katerimi nam rišejo kataklizmo, če jim država ne bo pomagala, za njihovimi hrbti pa rastejo trgovski in drugi centri kot gobe po dežju.
Razmere, v katerih živimo, niso takšne, kot so nam jih risali in opisovali po osamosvojitvi in za kakršne smo izpostavljali svoje življenje, ko smo se borili za demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin, za vladavino prava oziroma za pravno in socialno državo. Razmere so skrb vzbujajoče in tisti, ki so jih povzročili, so vsega obsojanja vredni. Zato pozivava vse k enotnosti in odgovornemu iskanju najbolj sprejemljivih rešitev za življenje v blagostanju in miru. Torej zagotavljanje tistega, za kar so bili predstavniki ljudstva – prav od ljudstva – izvoljeni in kar je njihova temeljna naloga oziroma celo njihovo poslanstvo.
