Morda je na naše slabše igre v zadnjem obdobju vplival reprezentančni premor, kajti že novembra, ko so bile reprezentančne akcije, smo nekoliko padli v igri. Trener Karhula je veliko govoril o tem in nas na to opozoril, vendar se je ponovilo. Ne preostane nam drugega, kot da zbistrimo glave in skušamo do konca sezone prikazati čim boljši hokej.
V primerjavi z lansko sezono, ki ste jo končali na 12. mestu z le trinajstimi zmagami, ste v letošnji v bistveno boljšem položaju.Ne smemo biti zadovoljni samo s tem. Naš cilj je, da se uvrstimo v četrtfinale končnice in morda še tam komu od favoritov pokvarimo načrte.
Kaj se je v ekipi spremenilo v primerjavi z lansko sezono?V ekipi je letos več mladih igralcev, kar nekaj se jih je vrnilo iz tujine, tako da je več energije, prišel pa je naš kapetan Žiga Pavlin, z veliko izkušnjami, ki nam zelo pomaga tako na ledu kot v slačilnici. Imamo pa tudi odličnega vratarja Lukaša Horaka, ki je nekaj tekem, če rečem po domače, ukradel. Dejstvo je, da smo minimalni cilj izpolnili, zdaj pa bomo morali narediti še korak naprej, kajti, kot sem že dejal, nas samo to, da smo prišli do dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v četrtfinale, ne zadovoljuje.
Omenili ste mlade slovenske igralce, ki so se vrnili domov. Vi se za odhod v tujino še niste odločili. Zakaj?V Olimpiji sem dobil dobre pogoje za razvoj in delo, tako da sem se odločil ostati. Vemo, da je mladim igralcem težko uspeti v tujini, kjer klubi dajejo prednost svojemu podmladku, tako da je preskok iz mladinskega v članski hokej res težak. Odločitev, da sem ostal v Tivoliju, je bila pravilna.
Ali je na odločitev vplivalo tudi to, da Olimpija igra v ligi ICEHL?Nedvomno tudi to, kajti gre za ligo, ki je zelo kakovostna zlasti za mlajše igralce, ki se šele prebijajo v članski hokej, in je dobra podlaga za nadaljnjo kariero, za prehod v bolj kakovostno ligo. V njej lahko pridobiš določene izkušnje, tudi znanje, saj je v njej veliko dobrih hokejistov, od katerih se da veliko naučiti.
V ekipi ste eden redkih, ki vso kariero igrate v Tivoliju. Kako na vas gledajo drugi soigralci?Vemo, da iz mlajših selekcij Olimpije trenutno ni prav veliko igralcev, ki bi igrali za člane, vendar to, da sem domač igralec, ne igra bistvene vloge. Je pa vsekakor lepo priti iz mladinske ekipe in potem igrati v članski. Da, lepo je, če kot domač igralec nosiš dres članske ekipe in dokažeš, da se tudi iz mlajših kategorij da prebiti v prvo ekipo.
V letošnji sezoni ste opozorili nase, postali ste standardni član Olimpije, dobre igre pa so vam prinesle tudi poziv na obe dozdajšnji reprezentančni akciji. Prav tako ste bili decembra in januarja na seznamu kandidatov za mladega upa ICEHL. Koliko vam to pomeni?Morda lani nisem dobil prave priložnosti, ampak na koncu je bilo verjetno odvisno tudi od mene. V letošnji sezoni sem dobil več priložnosti že v začetku sezone, jo na srečo izkoristil, vendar bo zdaj treba narediti še korak naprej v karieri. Je pa to, da sem med kandidati za mladega upa ICEHL, dokaz, da delam v pravi smeri.
Bili ste v vseh slovenskih mlajših selekcijah, zdaj ste v članski reprezentanci. Velika čast, kajne?Igrati za katero koli reprezentančno selekcijo je potrditev, da določene zadeve delaš pravilno. Seveda mi je bilo v veliko čast, da sem bil tako na Madžarskem kot v Italiji, morda pa mi uspe tudi preboj v ekipo, ki bo igrala na svetovnem prvenstvu. Ampak najprej se bo treba do konca sezone izkazati v dresu Olimpije, da bi z dobrimi igrami prepričal selektorja.
Kaj je vaš osebni cilj v hokeju?Kakšnega dolgoročnega cilja nimam, grem tekmo po tekmo, sezono po sezono, vsako tekmo odigrati po najboljših močeh in morda narediti kariero, na katero bom ponosen.
Imate morda kakšnega vzornika, saj ste pri 22 letih vendarle na začetku igralske kariere?Morda Jevgenij Malgin, ki je približno enake višine kot jaz, pa tudi isto številko nosiva (71). Če pa pogledamo v našo slačilnico, se lahko zgledujem po Žigi Pancetu in Žigi Pavlinu, ki sta dala nekaj slovenskemu hokeju in sta lahko ponosna na svoji karieri. Od obeh poskušam pobrati čim več pozitivnih stvari.
