Pritožbeni senat je ugodil njegovi pritožbi na višino kazni, a dokončno potrdil sodbo na prvi stopnji zaradi vojnih zločinov. Predsedujoča pritožbenemu senatu Michele Picard je pri tem izpostavila, da skrajšanje zaporne kazni v nobenem primeru ne pomeni, da kazniva dejanja, za katere je obsojen, niso resna. Kazen so mu znižali, ker so upoštevali že prestano kazen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sodišče, ki so ga ustanovili v Haagu leta 2015 za vojne zločine OVK med in po kosovskem konfliktu v letih 1998 in 1999, ga je decembra lani kot prvega obsodilo za vojne zločine. Pred tem je namreč maja lani v prvi sodbi dva nekdanja pripadnika OVK obsodilo na štiri leta in pol zapora zaradi ustrahovanja prič.
Saliha Mustafo je sodišče obsodilo, ker je v vasi Zllashu blizu Prištine vodil začasni zapor OVK, kjer je s sodelavci aprila 1999 zadrževal najmanj šest kosovskih Albancev, ker naj bi sodelovali s Srbi. Pretepali so jih z železnimi palicami in kiji za baseball, mučili z električnim tokom in ognjem ter jim odvzemali hrano in vodo. Pet zapornikov so nato izpustili, eden pa je za posledicami mučenja umrl, poroča srbski portal televizije N1.
Sedaj 51-letni Mustafa, ki so ga aretirali leta 2020, ko je delal kot svetovalec na kosovskem obrambnem ministrstvu, se je na začetku sojenja septembra 2021 izrekel za nedolžnega.
OVK očitajo hude vojne zločine, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z organi.
Posebno sodišče je po kosovskem pravu ustanovljeno sodišče mednarodnih sodnikov, ki so ga ustanovili leta 2015 za vojne zločine OVK med in po kosovskem konfliktu. Obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je delo končalo decembra 2017.
Ustanovili so ga po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja leta 2011, v katerem je OVK očital hude vojne zločine, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z organi. Financira ga EU, da bi zaščitila priče, ki so izpostavljene pritiskom in grožnjam, saj nekdanji poveljniki OVK še vedno prevladujejo v političnem življenju na Kosovu.
Zaradi vojnih zločinov je sodišče obtožilo več nekdanjih visokih poveljnikov OVK, vključno z nekdanjim kosovskim predsednikom Hashimom Thacijem, ki je po objavi obtožnice leta 2020 odstopil, vendar v svoji državi še vedno velja za junaka.
Konflikt na Kosovu, ki je zahteval 13.000 življenj, se je končal, ko so se sile srbskega predsednika Slobodana Miloševiča po Natovem bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije umaknile. Čeprav je Kosovo leta 2008 razglasilo neodvisnost, ga ima Beograd še vedno za srbsko pokrajino.
