Razdalje, razdalje

​Na odru Diska FV v kleti IV. bloka študentskega naselja v Rožni dolini so se zvrstili mnogi, ki so igrali tisto, kar naj bi bil postpank ali nekaj podobnega, čeprav si s takšnimi oznakami nihče od nas, ki je imel vaje v tistem zakajenem kevdru, ni pretirano belil glave. Pomembno je bilo napisati besedilo, skratka, imeti nekoga, ki je imel v glavi odvečne misli, strahove in frustracije, ki so morale prej ali slej končati na papirju. Ko so bila besedila napisana, se je zdelo, da je bilo treba v tistih nekaj vrsticah povedati natanko to in nič več kot to. Preostalo je opravil bend, ki je imel po navadi nekoga z glasbenimi izkušnjami ali pa člane, ki so se zelo hitro učili. Takšnih je bilo v pank skupinah na pretek, kot tudi pevcev oziroma frontmanov, ki si niso belili glave s pevskim znanjem oziroma neznanjem; vsebina je bila daleč pred izvedbo, tako da je bila tehnika v drugem planu. Nič čudnega, da se »pevci« iz tistega obdobja še danes šalijo na lasten račun, nekateri pa me celo prosijo, naj jih omenim in povem, da so peli skoraj tako dobro kot jaz – kar je seveda popolna blasfemija.