Predlog je po mnenju vlade v neskladju z ustavo, po kateri je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. »Predlog pa otrokom, ki ne opravijo izpita iz slovenskega jezika, ne omogoča udeležbe v obveznem programu osnovne šole, saj pripravljalnica ne predstavlja sestavnega dela obveznega programa osnovne šole, za katerega velja obveza obiskovanja,« je opozorila državna sekretarka ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič. Spomnila je, da se je Slovenija zavezala k inkluzivni osnovni šoli, medtem ko bi pripravljalnica lahko povzročila segregacijske trende.
Glede na predlog pa otrok v primeru neopravljenega preizkusa slovenščine ne bi obiskoval šole. Osnovnošolsko izobraževanje otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, je po njenih besedah že sedaj ustrezno urejeno v različnih pravnih aktih. »Zavedamo se, da bodo potrebne še dodatne prilagoditve v sistemu, glede na povedano menimo, da ta predlog ni ustrezno sistemsko urejen in ga ne sprejemamo,« je dodala.
NSi: Znanje slovenskega jezika ključno za uspešno integracijo otrok
Predlog novele zakona o osnovni šoli je v postopek ponovno vložila NSi. Kot je v imenu predlagatelja povedala Iva Dimic (NSi), je znanje slovenskega jezika ključno za uspešno integracijo otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. Dodala je, da so predlog ponovno vložili, ker so jih k temu spodbudili župani, starši, učitelji in ravnatelji. Po predlogu bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravili preizkus slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Če bi ga opravili, bi se lahko vpisali oziroma vključili v ustrezen razred osnovne šole, v nasprotnem pa bi se za eno šolsko leto vključili v pripravljalnico. V njej bi se učili slovenskega jezika in kulture.
V razpravi je poslanka opozicijske SDS Alenka Jeraj poudarila, da število učencev s tujim državljanstvom v slovenskih šolah skokovito narašča. V šolskem letu 2022/23 jih je bilo po njenih besedah vpisanih 16.636, kar predstavlja 8,6 odstotka vseh učencev, pred desetimi leti pa 4097. Napovedala je, da bodo predlog zakona podprli.
Aleksander Reberšek (NSi) pa je izpostavil, da so s spremembo zakona želeli poskrbeti za boljšo integracijo in sprejemanje otrok, ki so se v Slovenijo preselili in slovenskega jezika ne razumejo. »Nekaj dodatnih ur slovenščine na teden, ki jih omogoča sedanji sistem, namreč ne zadostuje, da bi lahko otroci sledili pouku slovenščine,« je dejal in zavrnil očitek, da pripravljalnice pomenijo segregacijo, saj bi del pouka še vedno imeli vsi otroci skupaj.
Koaicija opozorila na segregacijske učinke
Poslanci koalicijskih poslanskih skupin predloga novele zakona niso podprli. Poslanec SD Damijan Zrim je dejal, da ne podpirajo pripravljalnic, ter spomnil na Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije, ki opozarja na izrazite segregacijske učinke takega zakona.
Tudi poslanka Levice Tatjana Greif je dejala, da rešitev ni v segregiranju otrok za eno leto, ampak denimo v izboljšanju delovnih pogojev in plač učiteljev. Če pa je težava v tem, da se otroci priseljenih staršev družijo večinoma s tistimi vrstniki, ki govorijo njihov jezik, predlagana novela tega ne bo rešila, je poudarila.
Po besedah poslanca Svobode Roberta Janeva bi lahko izpostavljena vprašanja reševali s pravilniki, in ne s spremembo zakona. »Z večjo avtonomijo ravnateljev in učiteljev ter z ažurnim spreminjanjem pravilnikov bi sistem lažje prilagajali, lažje bi integrirali tudi starše,« je dejal.
Predlog za odlog podražitev napotitev delavcev v DZ končal zakonodajno pot
Predlog novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je s ciljem podaljšati prehodno obdobje za podražitev napotitev delavcev v tujino za leto dni vložila NSi, je danes v DZ prav tako končal zakonodajno pot. Predlog je sledil pozivom delodajalcev, a ga je matični odbor DZ zavrnil, tako da DZ danes o njem ni glasoval.
DZ je konec marca potrdil zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki že velja. Ne velja pa še del, ki črta določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.
Ker bo črtanje te določbe zvišalo stroške delodajalcev oz. znižalo neto prejemke zaposlenih, so se na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dogovorili, da se bo to uveljavilo z letom 2024, v prehodnem obdobju pa naj bi preučili vpliv sprememb na konkurenčnost tega dela gospodarstva in po potrebi predlagali ukrepe.
V NSi so s predlogom želeli preprečiti nekonkurenčnost storitvenoizvoznega dela gospodarstva in zagotoviti dodatni čas socialnim partnerjem za oblikovanje za vse sprejemljive rešitve. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je ocenil, da je konkurenčna prednost podjetij pomembna, a da ne more temeljiti na nižjih socialnih prispevkih nekaterih kategorij delavcev, ki imajo zato tudi nižje pravice, v prvi vrsti nižjo pokojnino.
