Vrednost ameriških delnic je že sedmi zaporedni teden v povprečju rasla, kar je najdaljše obdobje rasti od leta 2017. Indeks Dow Jones je temu primerno postavil nov rekord, indeks S&P 500 pa se je rekordu močno približal. Glavni razlog za rast je bilo zasedanje ameriške centralne banke, po katerem so med drugim sporočili, da letos ne bodo več dvigovali obrestne mere. Ta izjava je bila sicer dokaj pričakovana, a tisto, kar je vlagatelje navdalo z optimizmom, je namig Feda, da naj bi prihodnje leto kar trikrat znižal obrestno mero, kar je več od prejšnjih napovedi. Fed namreč napoveduje, da bo inflacija, merjena v izdatkih za osebno potrošnjo (PCE), v prihodnjem letu upadla na 2,4 odstotka, kar je le 0,4 odstotne točke nad ciljno inflacijo, v letu 2025 pa na 2,2 odstotka. Septembra so namreč napovedovali 2,6-odstotno inflacijo za prihodnje leto in 2,3-odstotno leta 2025. Za mero inflacije Fed raje uporablja izdatke za osebno potrošnjo kot sicer bolj splošno uporabljen indeks cen življenjskih potrebščin (PCI), saj naj bi se PCE bolj osredotočil na potrošniške navade, medtem ko PCI bolj arbitrarno določi košarico cen življenjskih potrebščin. Fed je izboljšal tudi napoved gospodarske rasti z 2,1 odstotka na 2,6 odstotka za letošnje leto, za prihodnje leto pa jo je malenkost znižal na 1,4 odstotka. Napovedi glede brezposelnosti niso bistveno spreminjali in naj bi letos predvidoma znašala 3,8 odstotka, prihodnje leto pa 4,1 odstotka.
Tudi Evropska centralna banka je na zadnjem zasedanju letos dala spodbudne napovedi glede inflacije. Za letos namreč napovedujejo 5,4-odstotno inflacijo (prej so napovedovali 5,6-odstotno), leta 2024 naj bi znašala 2,7 odstotka (prej 3,2 odstotka), leta 2025 pa 2,1 odstotka. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja naj bi bila nižja kot v ZDA, in sicer naj bi letos znašala 0,6 odstotka, prihodnje leto pa 0,8 odstotka. Evropa trenutno čuti posledice zgrešene energetske politike v povezavi z visokimi geopolitičnimi tveganji, nizke rasti produktivnosti in visoke ravni birokracije. ECB se je sicer odločila, da obrestnih mer ne bo spreminjala, a vlagatelji že špekulirajo, kdaj bo prišlo do prvih znižanj. Kljub temu zadnji podatki vedno bolj namigujejo, da bo letos evrsko območje v tehnični recesiji. Gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju se je namreč znižala za 0,1 odstotka vrednosti kompozitnega PMI-indeksa, ki ga izračunava S&P Global. Vrednost PMI-indeksa za december je namreč znašala 47 – vrednosti pod 50 nakazujejo na gospodarsko ohlajanje.
Novembrski podatki kažejo mešano sliko kitajskega gospodarstva. Industrijska proizvodnja je v zadnjem mesecu zrasla za 6,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je pozitivno presenetilo analitike, medtem ko je rast maloprodaje kljub 10,1-odstotnemu povišanju pod pričakovanji. Naložbe v osnovna sredstva so se v prvih 11 mesecih leta povečale za manj od pričakovanj, kar je posledica padca rasti infrastrukturnih projektov in znižanja naložb v nepremičnine. Stopnja urbane brezposelnosti je od oktobra ostala nespremenjena in znaša 5 odstotkov. Kitajski voditelji so se nedavno zbrali na rednem letnem srečanju, kjer so oblikovali ekonomsko politiko za prihodnje leto. Na srečanju so se odločili, da bo fokus predvsem na oživitvi domačega povpraševanja, kot glavna tveganja pa so prepoznali slabo potrošniško zaupanje in težave nepremičninskega sektorja. Te ugotovitve so dokaj pričakovane in ne obetajo bistvenih sprememb strategije, hkrati pa so bili vlagatelji razočarani, ker niso obljubili nobenih bistvenih denarnih spodbud, ki bi lahko oživile gospodarstvo.