Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS) je v četrtek pripravilo javni posvet o Razvojni strategiji za sodobni ples 2024–2028, ki jo je ministrstvo za kulturo nedavno ponudilo v javno razpravo, nastala pa je vzporedno s predlogom novega nacionalnega programa za kulturo ter spremljajočim akcijskim načrtom. »Prizadevanja za vzpostavitev ustreznih profesionalnih pogojev za sodobni ples trajajo že desetletja, z aktualno zasedbo na ministrstvu za kulturo pa smo se o tem pogovarjali že od začetka mandata,« je uvodoma omenil plesalec in koreograf Dejan Srhoj, predsednik DSPS ter tudi eden od članov delovne skupine, ki se je skoraj leto dni posvečala pripravi strategije. »Dokument je precej ambiciozen, toda vseeno potrebuje kritično presojo – zato smo pozvali tudi širšo plesno skupnost, da sodeluje pri oblikovanju morebitnih predlogov za njegovo dopolnitev.« Rok za oddajo komentarjev na strategijo je sicer 21. marec.
Prvi del posveta je minil v delovnem vzdušju. Zbrani, med katerimi so bili še nekateri člani oziroma članice omenjene delovne skupine, so se posvetili podrobni obravnavi razvojnih ciljev, zapisanih v strategiji: ena skupina je obdelovala temi sistemske podpore za sodobni ples, ki predvideva tudi ustanovitev javnega zavoda s pripadajočo infrastrukturo, ter internacionalizacije, druga pa izrazitejše medsektorsko povezovanje, decentralizacijo in izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi na področju sodobnega plesa. V nadaljevanju so se pogovoru pridružili še člani delovne skupine z ministrstva za kulturo, ki so poskusili – vsaj deloma – odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so se zastavila v razpravi.
Naj se zgodovina ne ponovi
Po pričakovanju je bilo največ pozornosti posvečene ustanovitvi javnega zavoda za sodobni ples, ki naj bi omogočil stabilen in vsestranski razvoj tega področja. Strategija zanj predvideva vrsto nalog, od umetniških pa do raziskovalnih, izobraževalnih in povezovalnih, deloval naj bi decentralizirano ter na podlagi »sodobnega modela upravljanja«, vendar je v zvezi z njim še vrsta nejasnosti, od tega, v katerih mestih naj bi sploh deloval, pa vse do tega, kakšno infrastrukturo bo imel, na kakšen način bo organiziran in koliko sredstev bo pravzaprav namenjenih za njegovo delo. »Nevarnost vidimo v tem, da bi se tako kot leta 2011 zavod ustanovil brez primernih prostorov in podpore, nato pa bi ga neka naslednja vlada ukinila z izgovorom, da ne izpolnjuje svojih nalog,« so razmišljali prisotni.
Ti so med drugim ugotavljali, da sredstva, ki so za delovanje zavoda predvidena v akcijskem načrtu, nikakor ne zadostujejo za decentralizirano ustanovo tolikšnega obsega, da niso znane lokacije, kjer naj bi ta bila, čeprav naj bi zaživela že v kratkem, prav tako ni jasno, kdo jo bo financiral. »Če bo moral zavod sredstva za delovanje pridobivati pretežno na raznih evropskih in domačih razpisih, se bodo zaposleni bolj ukvarjali s tem kakor pa s tistim, čemur bo ustanova sploh namenjena,« je denimo opozoril koreograf Matjaž Farič – ta je kratek čas vodil tudi nekdanji Center sodobnih plesnih umetnosti, dokler ga ni vlada Janeza Janše leta 2012 ukinila, še preden je res zaživel, češ da ni znal zagotoviti denarja za svoje delovanje.
Dogovori še potekajo
Kot je pojasnila Kim Komljanec, članica kabineta ministrice za kulturo, naj bi bil zavod ustanovljen do konca tega leta, v letu 2025 pa naj bi dobil prostore ter prve zaposlitve. »Več kot to trenutno težko povem, saj pogovori z morebitnimi soustanovitelji še potekajo. Šele ko bodo končani, bomo lahko natančneje določili pristojnosti in obveznosti ustanoviteljev ter model samega organiziranja – tu na primer razmišljamo o možnosti kolektivne uprave, a vse je stvar dogovorov.« Neuradno je sicer mogoče slišati, da je ministrstvo za kulturo soustanoviteljstvo zavoda predlagalo več občinam: sedež bi bil verjetno v Ljubljani, zavod pa bi utegnil domovati še v Mariboru, Celju in Novi Gorici.
Podobno odprto je tako za zdaj tudi vprašanje prostorov, ki jih bo imel zavod na voljo za delovanje. »Osnovna zamisel je, da bi imeli v vsakem mestu vadbene ter rezidenčne prostore, morda celo produkcijske, vsaj na eni izmed lokacij pa tudi prostore za podporne dejavnosti, kot je recimo specialna knjižnica,« je razložila Kim Komljanec; tudi o podrobnostih glede financiranja in obsega produkcije se po njenih besedah trenutno še ne da govoriti. V povezavi z izboljšanjem položaja samozaposlenih pa je poudarila, da bo kmalu pripravljena nova uredba o samozaposlenih, ki med drugim predvideva vzpostavitev karierne dinamike, uvedbo drsnega cenzusa in prenovljene kriterije.
