Po zadnjih statističnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so tako kronične kot akutne bolečine v hrbtenici eden najpogostejših razlogov za odprte bolniške staleže v Sloveniji, z njimi pa se vsaj enkrat v življenju sreča kar 70 odstotkov ljudi. Kljub temu je osveščanja o preventivnih ukrepih in lajšanju bolečin malo, zaradi česar se bolniki pogosto znajdejo v težki situaciji. »Namen simpozija je pridobitev znanja in napotkov za izboljšavo kakovosti življenja in varnosti zdravljenja pacientov,« je pred dogodkom povedal doc. dr. Miha Vodičar, strokovni vodja simpozija, predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani in vodja Oddelka za kirurgijo hrbtenice. Vodičar je predstavil primer pacientke, pri kateri so odstranili ponovitev agresivnega kostnega tumorja v vretencu in pri tem prvič uporabili feromagnetno navigacijo, ki jo je razvilo slovensko podjetje. S tem je odstranitev tumorja, ki je s prostim očesom neviden, ker je praktično identičen kot normalna kost, preciznejša od predhodnih tehnik in se tumor tudi precej redkeje ponovi.

V družbi uglednih strokovnjakov iz tujine

Med novimi tehnikami je bil na simpoziju poseben poudarek na izjemni učinkovitosti, varnosti in natančnosti robotske kirurgije, o kateri sta spregovorila dr. Alexandru Thiery iz Romunije in dr. Yunus Uysaliz Turčije. Predstavila sta robota za uvajanje vijakov v hrbtenico, njegove prednosti in slabosti.

Ugledna strokovnjaka na področju tumorjev hrbtenice dr. Aron Lazary iz Budimpešte in prof. dr. Ufuk Aydinli iz Istanbula sta predstavila najnovejše trende in raziskave na področju zdravljenja primarnih kostnih tumorjev hrbtenice in medenice in sodelovala z nasveti pri predstavitvah primerov pacientov s težkimi redkimi boleznimi.

Na simpoziju je bila predstavljena tudi nova metoda operacije XLIF, ki jo v sklopu posodabljanja uvajajo v klinično prakso na Ortopedski kliniki v ljubljanskem UKC (dr. Lovro Suhodolčan). Z omenjeno metodo pri bolnikih s kronično mehanično bolečino v križu dolgo operacijo z obsežno krvavitvijo nadomestijo s kratko operacijo brez izgube krvi. To v praksi pomeni manj invaziven poseg in krajši čas rehabilitacije.  

Dr. Miklos Tunyogi-Csapo je predstavil protokol varnostnega izboljševanja zdravljenja skolioz pri otrocih, ki ga uvaja v Nacionalnem centru za zdravljenje hrbtenice v Budimpešti. Prof. Oguz Karaeminoğlu iz Istanbula in skupina iz Zagreba pod vodstvom dr. Perovića pa so predstavili endoskopsko kirurgijo hrbtenice in njeno umestitev v klinično prakso.  

Predavatelji so ob koncu simpozija poudarili, da čeprav se zdi vložek v operativno tehnologijo za hrbtenično kirurgijo veliko breme za sodelujoče države, sta izobraževanje in sprejemanje ukrepov, ki bodo bolnikom zagotavljali izboljšanje oskrbe in dodatno varnost, nujna.  Kot so pojasnili, pomeni večji poudarek na preventivi, informiranju in bolj učinkovitih posegih za državo in delodajalce ogromen prihranek v zdravstveni blagajni.