Ko se dijakinje in dijaki odločajo za vpis na fakulteto, doživljajo pritiske z vseh strani. Marsikoga sicer zanima vpis na humanistične študije, vendar so ti ob porastu informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razvoju umetne inteligence in dostopnosti informacij na spletu potisnjeni v ozadje. Dodatno je situacijo zapletel prihod sistema ChatGPT, ki ponuja poenostavljeno rešitev za ustvarjanje bolj kompleksnih besedil. Ljudem ni več treba poznati celotne zgodovine literature ali filozofije, saj bo tehnologija spisala in pripravila pomembne informacije namesto nas. Mlajše generacije se zanašajo na poenostavljeno iskanje rešitev in informacij, humanistični študiji pa so temu načinu delovanja ravno nasprotni.
Zakaj torej danes, ko so nam vse informacije dostopne, sploh še poglabljati vsem dostopno humanistično znanje? Dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, meni, da se odnos do sveta razvije prav skozi humanistiko. »Jezikovne kompetence so nujne za usvajanje katere koli vede. Obstajajo raziskave, ki so pokazale, da so bili otroci, ki so imeli primanjkljaj v jezikovnem znanju in besednem zakladu, ne glede na inteligenco slabši v reševanju matematičnih nalog, ker niso razumeli besedila. Jezik je osnova vsake vede, je naše okno v svet. Poleg jezika in kulture so v humanistiki pomembne še temeljne vede, kot so filozofija, zgodovina, umetnostna zgodovina, zgodovina literature in literarno ustvarjanje, ki nas spodbujajo k razmišljanju, dajejo nove ideje in oblikujejo naše razumevanje sveta in bivanja v njem. Če se ljudje pogovarjajo le o vremenu in nogometu, teme za pogovor hitro zmanjka,« pojasnjuje in izpostavlja, da če danes želimo razumeti čas in svet, v katerem smo se znašli, ter želimo pridobiti kompetence za razmišljanje, nikakor ne moremo obstajati brez humanističnih študijev.
Enakega mnenja je ekipa profesoric in profesorjev oddelka in katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede. Poudarjajo, da si razumevanja večplastnosti človekovega razmišljanja, umeščenosti v svet in delovanja v svetu, ki je vse hitrejši in ki ga zaznamuje vse več konfliktov, nesporazumov ter nepremišljenih odločitev, brez humanističnih vpogledov ni mogoče zamisliti.
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani velja za fakulteto z največ študijskimi smermi v Sloveniji, večina jih sodi med humanistične študije. In kako to, da se dijaki še vedno odločajo za humanistične smeri, čeprav v družbi veljajo za neperspektivne? Po mnenju prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar so humanistične znanosti in vprašanja, ki jih humanistika obravnava, dijakom blizu prav v letih odraščanja in spoznavanja sveta. »Veliko staršev, pa tudi učiteljev, v današnjem neoliberalno usmerjenem svetu žal gleda na študij le kot na možnost za zaposlitev. Svet se neprestano spreminja, z njim se spreminjajo poklici in možnosti delovanja. Generacijam, ki se odločajo za študij, nihče ne more zagotoviti, da bodo ostale v istem poklicu vse življenje in da bodo potrebe po njihovem delu enake. Zato se bodo morali prilagajati – in prilagaja se lahko nekdo, ki ima dobro osnovno izobrazbo, ki jo ves čas nadgrajuje. Znanje pridobivaš in nadgrajuješ vse življenje in te bo oblikovalo ter ti dalo smisel. Zato je važno, da se mladi odločajo za študij, ki jih zanima in navdihuje,« dodaja.
Humanistični študiji so torej namenjeni širjenju posameznikovega znanja, študentje pa lahko s svojim znanjem izpolnijo marsikateri kriterij za zaposlitev na različnih delovnih mestih. Po mnenju profesorjev in profesoric katedre za kulturologijo humanistične vede zagotavljajo kognitivna in etična orodja za prihodnost. Ob tem dodajajo: »Kdor podcenjuje humanistiko, vsem drugim disciplinam odvzame globlji namen ter zamaje stabilnost in moč posameznikov in skupnosti v nejasni prihodnosti.« Študij humanističnih smeri po mnenju Schlamberger Brezar pomeni predvsem širjenje obzorja, iskanje rešitev izven utrjenih poti, solidarnost, psihološko ravnovesje itd. »Izobraženci s področja humanističnih smeri so zaposljivi marsikje in zaradi svojega profila prilagodljivi, predvsem pa se zaradi širokega splošnega znanja dobro znajdejo v marsikaterem poklicu. Trenutno lahko vidimo, da močno primanjkuje učiteljev. Takega povpraševanja še ni bilo, saj nas s šol kličejo na pomoč. In na Filozofski fakulteti izobražujemo veliko učiteljev.« Ključno vlogo humanistov pa vidi tudi pri razvoju tehnologije in umetne inteligence, saj so prav humanisti tisti ljudje, ki ju lahko kritično analizirajo, presojajo in vrednotijo. »Naravoslovne in tehnične vede omogočajo in razvijajo nove tehnologije ter njihovo uporabo, humanistika pa opozarja na nujnost človeške presoje in človeškega nadzora, zato so humanistične vede v digitalni dobi ključnega pomena.«
Humanistični študiji so torej med mladimi za zdaj še zaželeni. In čeprav se pojavljajo vprašanja, kam po opravljenem študiju, kako naprej in kje iskati zaposlitev, so prav humanistične smeri tiste, ki bodočim diplomantom in diplomantkam omogočijo široko znanje in poznavanje različnih področij. Stvar posameznika pa je, kako bo pridobljeno znanje uporabil za lastno korist.
