Znamenita Shakespearova komedija Kar hočete, znana tudi pod naslovom Dvanajsta noč, je bila na slovenskih odrih prvič uprizorjena pred skorajda natanko sto leti – in sicer v režiji Osipa Šesta na odru današnje ljubljanske Drame, kamor se po daljšem premoru znova vrača v prihodnjih dneh. V soboto ob 20. uri bodo tam premierno odigrali svežo postavitev tega besedila, ki jo podpisuje režiser Janusz Kica.
»Gre za eno najbolj priljubljenih, vendar tudi najbolj vznemirljivih Shakespearovih del,« je pred premiero ugotavljala Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana. »V njem se skozi različne plasti prepletajo tri zgodbe, podprte z lahkotnim, karnevalsko zaznamovanim humorjem, obenem pa se Shakespeare v njem poigrava z nepredvidljivostjo ljubezni ter njenimi raznovrstnimi oblikami, kar še stoletja po nastanku te igre deluje povsem aktualno.«
Ko se meje razblinjajo
Kot poudarja režiser Janusz Kica, se je s to komedijo v preteklosti že spoprijel, vendar ima z njo »še kar nekaj odprtih računov, saj vsakič pokaže drugačen obraz in v premislek ponudi nova vprašanja«. Po njegovih besedah ima to duhovito besedilo tako komično kot melanholično razsežnost, glavna tema, ki jo odpira, pa je vprašanje bistva ljubezni – je to zgolj naravni nagon ali nemara svojevrstna usoda, jo je mogoče razumeti kot življenjski cilj ali le kot sredstvo za zapolnitev neke praznine v sebi? »Je pa to predstava, ki stoji ali pade z igralsko zasedbo, zato smo tej odmerili veliko prostora.«
Zanimivo je, da je ta komedija pri občinstvu, igralcih ter režiserjih silno priljubljena, nekoliko manj pa pri shakespearologih, pristavlja Kica. »Mene je pri njej med drugim pritegnilo, da je postavljena v nekakšen čas izrednega stanja, ko družbene in druge meje razpadajo in bledijo; pravzaprav se dogajanje razvija v smeri vse večje norosti, ki pa se za vse vpletene konča z neko deziluzijo.«
V zapletenem trikotniku
Osrednja junakinja zgodbe je plemiška hči Viola (Tina Vrbnjak), ki se po brodolomu na obalah tuje dežele pretvarja, da je moški, in se zaposli kot služabnik po imenu Cesario pri vročeglavem vojvodi Orsinu (Marko Mandić), v katerega se nato zaljubi – toda vojvoda je obseden z nedostopno Olivijo (Polona Juh), ki pa se zagleda prav v domnevnega Cesaria. Ta navidezno brezupni ljubezenski trikotnik obdaja druščina veseljakov, dvorjanov in slug, ki se ji kmalu pridruži še Violin brat dvojček Sebastian (Klemen Janežič), ki je ravno tako preživel brodolom ...
Predstava je nastajala po prevodu Milana Jesiha, ki ga je posebej za to priložnost nekoliko dopolnil in posodobil, glasbeno podobo predstave, ki je morala biti »hkrati slišna in neslišna«, je oblikovala Darja Hlavka Godina, dramaturginja je Mojca Kranjc, scenografijo je zasnovala Karin Fritz, za kostumografijo pa je poskrbela Eva Dessecker. Igrajo še Gorazd Logar, Benjamin Krnetić, Veronika Drolc, Igor Samobor, Gregor Baković in Branko Šturbej, v vlogi Norca (ki je seveda hkrati modrec) pa bo nastopil Janez Škof, ki je uglasbil tudi pesmi v predstavi.
