"Izstrelitev je načrtovana v prvi četrtini leta, a trenutno točen datum še ni določen. Kot smo že navajeni iz prejšnjih dveh izstrelitev, se lahko ta termin še zamakne, a skoraj zagotovo se bo izstrelitev zgodila še v letu 2024," je povedal direktor podjetja SkyLabs Tomaž Rotovnik.
Po enem mesecu bo zgorel
Trisat-S bo namenjen testiranju varne komunikacije med nanosatelitom in zemeljsko postajo. "Tehnološki prikaz varne povezave temelji na najsodobnejši različici programsko definiranega širokopasovnega radijskega sistema, ki vključuje tako vesoljski kot zemeljski segment ter zagotavlja varnost celovite komunikacije med satelitom in končnim uporabnikom. Misija bo trajala predvidoma en mesec, potem pa bo satelit zgorel, da ne bo onesnaževal vesolja," je pojasnil.
S satelitom Trisat-S kot prvi v svetovnem merilu naslavljajo tudi začetek novega razvojnega trenda izrabe izjemno nizkih Zemljinih orbit (ang. Very Low Earth Orbit - VLEO), ki postajajo tudi ena izmed ključnih usmeritev evropske obrambne industrije, je dodal.
Predhodna satelita - Trisat in Trisat-R - še vedno krožita okrog Zemlje. Leta 2020 izstreljeni Trisat je po Rotovnikovih pojasnilih pol leta po izstrelitvi deloval pravilno in normalno, potem pa se je srečal z oblakom vesoljskih smeti, kar je povzročilo okvaro na enem od panelov sončnih celic, kar pomeni tudi okvaro na eni izmed baterijskih celic. "Posledično komunikacija ne poteka tako pogosto, ker je opešano napajanje satelita, ki onemogoča tudi delovanje in pošiljanje podatkov kamere. Kljub okvari pa Trisat še naprej meri magnetno polje, prek njega pa spremljamo tudi dinamiko obnašanja satelita v orbiti, kar so dragocene izkušnje za nadaljnji razvoj satelitov," je dejal.
Satelit Trisat-R, ki je bil izstreljen leta 2022 v srednjo zemljino orbito, že več kot 18 mesecev uspešno deluje v vesolju, kljub temu da mu je bila napovedana veliko krajša življenjska doba, saj se nahaja v enem izmed sevalno najbolj zahtevnih okolij. "Misija je z več programskimi posodobitvami, ki so se izvedle v orbiti, dosegla stabilno delovanje. Posledično satelit dnevno zagotavlja uporabne podatke o sevanju iz instrumentov na krovu satelita, ki so jih zagotovili SkyLabs, Cern in Evropska vesoljska agencija (Esa)," je povedal.
Varna komunikacija
SkyLabs, ki je usmerjen v razvoj zanesljivih miniaturiziranih elektronskih podsistemov za majhne satelite, je pred kratkim predstavil svoj najnovejši podsistem NANOlink-S, ki so ga razvili v sodelovanju z ESA. "NANOlink-S predstavlja korak naprej v satelitski komunikacijski tehnologiji, saj ponuja izboljšano varnost komunikacije, ne da bi to vplivalo na zmogljivost ali zanesljivost. Zavedamo se ključne vloge varne komunikacije oz. potrebe po povečanju varne komunikacije v času, ko je v vesolju vedno več satelitov, zato smo naš vodilni produkt, komunikacijski satelitski podsistem NANOlink, dodatno nadgradili oz. izboljšali z varnostnimi protokoli z uporabo 256-bitne kriptografije," je pojasnil Rotovnik.
Prvi modeli NANOlink-S so bili že dostavljeni strankam, prav tako bo omenjeni podsistem ključni tovor na prihajajoči misiji Trisat-S.
Lani so po 18 mesecih načrtovanja in razvoja ter osmih mesecih proizvodnje prejeli tudi prototip SkyLabsovega čipa, katerega uporaba je predvidena v vesolju. Čip meri le štiri kvadratne milimetre in je v celoti plod slovenskega načrtovanja. "Namen inteligentnega čipa je varovanje komponent pred negativnimi enkratnimi učinki sevanja v vesolju ter v osnovi deluje kot napredna in predvsem zelo hitra varovalka za ostale polprevodniške komponente. Trenutno poteka testiranje in kvalifikacija, upamo pa, da čimprej pridemo do točke, ko bo čip pripravljen za prodajo," je še povedal Rotovnik.
