Pred plebiscitom, ki so se ga v Sloveniji živeči pripadniki ex-yu skupnosti v Sloveniji tudi udeležili, jim je osamosvojitvena politika javno pisno in uradno soglasno obljubljala nespremenjen položaj v novi samostojni državi. Toda takoj po njem, in že s sprejemom ustave leta 1991, je svoj odnos radikalno spremenila. Po osamljenih konkretnih strokovnih prizadevanjih in pobudi organiziranih dejavnikov teh šestih skupnosti je nato šele čez dve desetletji država o njih kot narodnih skupnostih (NS) sprejela politični akt, deklaracijo, ki ni mogla vsebovati zavezujočih pravnih vzvodov. Po novih dolgih letih in pod pritiski omenjenih dejavnikov je vladajoča politika leta 2018 pripravila predlog zakona. Ta je padel, ker je padla tista vlada, te NS so še nadalje ostale brez vsakega pravnega statusa.
Sedaj je po šestih letih na dnevnem redu novi predlog zakona. Vsebinsko je glede na svojega predhodnika zelo zreduciran. Z namenom, da vendarle uspe. Res pa je, da oba predloga zakona ne predstavljata celovite rešitve. Zakaj ne? Zato ne, ker politika ni bila tri desetletja pripravljena teh narodnostnih kolektivov slovenskih državljanov pojmovno opredeliti za manjšine. Da, ex-yu narodnostne skupnosti so v RS narodne manjšine. Pri zanikanju pa slovenski vladajoči politiki asistira domače institucionalizirano družboslovje. Njun odnos je vzajemen. Kljub stoletnem, v glavnem zglednem in koristnem sožitju v večinski slovenski družbi, sicer še ob razmeroma hitri in znatni ex-yu »tihi« etnični asimilaciji in splošnem demografskem pribitku, konformistična specializirana stroka danes že veliko več kot 200.000 slovenskih državljanov vztrajno opredeljuje kot »priseljence«. S pozicije moči zavrača in se izogiba argumentiranemu dialogu. Tudi v Sloveniji je vsebina narodnostnega manjšinstva raznolik družbeni fenomen, zato je strokovno napačna razlaga zapovedanega strukturno le enovitega sistemskega modela.
Slovenske družbene razmere kritično opazuje tudi t. i. mednarodna skupnost, ki prek svojih organizacijskih mehanizmov že ničkolikokrat vnovič in vnovič poziva slovensko oblast k bolj naklonjenemu odnosu do vseh manjšin. Najnovejši dokument Sveta Evrope (SE) iz leta 2022 je državi sugeriral razmislek o ustavnem priznanju vseh šestih ex-yu NS, kar je v preteklem letu kot ustrezno rešitev končno sprejela tudi slovenska ustavnopravna stroka. Ker pa se ista sugestija SE nanaša tudi na nemško govoreče, ki so resda maloštevilna, a nedvomno zgodovinska narodna manjšina Sloveniji, je ta spodbuda ključna. Ključna zato, da lahko država za vselej zapre celotno problematiko narodnega manjšinstva, ki je odprto in nerešeno od same osamosvojitve.
Dr. Vera Kržišnik-Bukić, znanstvena svetnica, Ljubljana
