Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, hrvaški premier Andrej Plenković in nizozemski premier Mark Rutte so na dvodnevnem delovnem obisku v Bosni in Hercegovini. Njihov prihod v Sarajevo velja razumeti v luči decembrske odločitve evropskega sveta, da mu mora evropska komisija marca sporočiti, ali je v BiH prišlo do napredka pri 14 ključnih prednostnih nalogah, kar je pogoj za odobritev začetka pristopnih pogajanj. S sedanjim obiskom trojica spodbuja BiH, naj izkoristi priložnost, ki je po evropskih volitvah kar nekaj časa ne bo.
Optimizem premierke BiH
Na skupni novinarski konferenci je premierka BiH Borjana Krišto, ki je tako kot Plenković iz stranke HDZ (iz BiH), najprej na vse pretege hvalila Hrvaško, ker naj bi bistveno pomagala BiH pri njenem približevanju EU, hrvaški premier pa da je tisti, ki je dal pobudo za delovni obisk trojice.
Krištova je poudarila, da je parlament BiH že sprejel šest novih zakonov, kot denimo zakon proti pranju denarja, pripravljata se zakona o konfliktu interesov in o sodiščih, oba bo parlament sprejel po hitrem postopku. Vsi ti zakoni že sami po sebi koristijo BiH, je poudarila. »Prepričana sem, da nam bo marca evropski svet sporočil, kdaj se bodo začela pristopna pogajanja,« je rekla. A ko je govorila o nujnih spremembah volilnega zakona, je posvarila EU pred vmešavanjem, ki bi lahko »porušilo ravnotežje med konstitutivnimi narodi«. Dodala je, da je BiH začela gospodarske reforme, da bi se pripravila na projekt evropske komisije Načrt rasti za zahodni Balkan, iz katerega bi lahko država, kot je dejala von der Leynova, dobila milijardo evrov investicij.
Kot dobra mati, kot strogi oče
Von der Leynova se je zahvalila vladi BiH, da je svojo zunanjo in varnostno politiko uskladila z EU, in pohvalila »viden napredek«, ki ga je država naredila na poti v EU s sprejetjem nekaterih zakonov. »Z izpolnjevanjem pogojev za članstvo pomagate tudi meni, da lahko v poročilu evropskemu svetu prikažem napredek,« je rekla, poudarila pa, da je treba še veliko storiti na področju demokracije in vladavine prava, preprečevanja pranja denarja, konflikta interesov in sprejemanja novih zakonov o pravosodju: »Nove države članice ne morejo imeti samo koristi, izpolnjevati morajo tudi določene obveznosti.«
Nizozemski premier Rutte pa je na vprašanje novinarja, kako to, da je njegova država doslej nasprotovala začetku pristopnih pogajanj z BiH, odgovoril: »Ni bližnjic. Prepričani moramo biti, da BiH izpolnjuje pogoje na področju vladavine prava, volilne zakonodaje, preprečevanja konflikta interesov. Tu je torej treba v naslednjih šestih tednih narediti še zelo veliko, če hočemo imeti marca pozitiven odgovor evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj. Tako da sam v tem trenutku nisem za to. A današnji sogovorniki me prepričujejo, da se stari razvijajo. Videli bomo, ali bodo rezultati. Vsekakor gre za velike naloge.«
Plenkovića ni bilo na predsedstvu BiH
Plenković je opozoril, da mora imeti marca evropski svet odobritev vseh držav članic, da bi lahko določil datum začetka pristopnih pogajanj. Pohvalil pa je ključno vlogo Hrvaške pri približevanju BiH članstvu v EU.
Ob tem je moral novinarjem pojasnjevati, zakaj zjutraj ni prišel na pogovore delegacije s predsedstvom BiH. »Moja poteza se nanaša na problem, ki se vleče od leta 2006, ponovil se je v letih 2010, 2018 in 2022. Gre za izvolitev hrvaškega člana predsedstva. Gospod (Željko) Komšić ni bil izbran z večinsko voljo hrvaškega naroda v BiH, ampak z glasovi drugih narodov. V hrvaški vladi temu nasprotujemo, ne zato, ker bi imeli kar koli proti Komšiću, ampak zato, ker načelno menimo, da je za dobro delovanje BiH, za enakopravnost vseh treh konstitutivnih narodov pomembno, da se ta enakopravnost kaže tudi v volilnem procesu. Ker Komšić nima legitimnosti od Hrvatov izvoljenega člana predsedstva, ga vsa ta leta nismo sprejeli na Hrvaškem niti ga nismo obiskali v Sarajevu.«