Državi sta »odločeni podpirati Ukrajino tako dolgo, kot bo treba, na vojaškem, gospodarskem, humanitarnem in diplomatskem področju, saj gre za našo skupno evropsko varnost in spoštovanje mednarodnega reda, ki temelji na pravu in skupnih vrednotah«, je dejal Macron in pred vrhom EU voditelje pozval, naj potrdijo »celovito in trajno podporo Ukrajini«.
Za začetek pristopnih pogajanj z BiH
Macron in Golob sta se srečala pred drevišnjim vrhom EU-Zahodni Balkan in vrhom EU, ki se bo začel v četrtek in na katerem bo ena od osrednjih tem širitev unije. Macron je priznal, da gre za odločilne pogovore, pomembne tudi za same države članice. Prav zato istočasno potekajo pogovori o reformi unije, je dejal.
Da so potrebne notranje reforme unije - tudi glede procesa odločanja -, če naj bo širitev uspešna, je menil tudi Golob. Priznal je pomen širitve Evropske unije na Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, ne gre pa po njegovih besedah pozabiti na Zahodni Balkan. Zavzel se je tudi za potrditev uradnega začetka pristopnih pogajanj EU za BiH, kar je sicer predlagal že sredi oktobra v pismu predsedniku Evropskega sveta.
Golob je kot temo njunih pogovorov izpostavil tudi bližnjevzhodno krizo in izrazil zadovoljstvo, da sta obe državi podprli zadnjo resolucijo Generalne skupščine ZN, ki je v torek zahtevala takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Kot je dejal, je ustavitev spopadov edina prava pot naprej.
Voditelja sta napovedala razpravo tudi o drugih temah, ki bodo napolnjevale po besedah Goloba »težak, a pomemben« vrh, vključno z migracijami, obrambno strategijo in večletnim finančnim okvirjem.
Vel denarja in pozornosti migracijam
Kot je glede migracij dejal Golob, je mogoče rešitve na tem področju najti le s skupnim delovanjem, EU pa bo morala po njegovem prepričanju temu nameniti več pozornosti. »Evropa bo morala temu vprašanju nameniti več denarja in več pozornosti tudi kot skupnost in rešitev ne prepuščati zgolj posameznim državam,« je dejal.
Na področju dvostranskega sodelovanja med državama sta voditelja potrdila odlične odnose.
Macron je ob tem izpostavil pripravo novega akcijskega načrta sodelovanja med državama, v okviru katerega bosta Slovenija in Francija dorekli strateško sodelovanje v prihodnjih štirih letih na političnem, diplomatskem, kulturnem, raziskovalnem in gospodarskem področju. V kabinetu premierja so podpis že četrtega akcijskega načrta na ravni ministrov napovedali v kratkem.
Macron je napovedal pogovore o krepitvi sodelovanja na področju energije, transporta, industrije in obrambe. Tudi Golob je dejal, da se veseli sodelovanja na področju logistike, avtomobilske in vesoljske industrije ter energetike in dejal, da "pričakujemo tudi velike korake v gospodarskem razvoju".
»Čas je, da odlične politične odnose nadgradimo tudi z gospodarskim sodelovanjem in povečanjem francoskih investicij v Sloveniji,« je še dejal slovenski premier.
Francija je eden izmed najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije, trgovinska menjava med državama se je v zadnjem letu še okrepila.
Ob tej priložnosti je premier francoskega predsednika Macrona v prvi polovici prihodnjega leta povabil na uradni obisk v Slovenijo, predsednik Macron pa je vabilo sprejel, so sporočili iz kabineta premierja.
Macron je Sloveniji tudi čestital za izvolitev za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, kjer računa na skladnost stališč med državama.