Medtem ko hoče skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir izseliti Palestince iz Gaze in doseči vrnitev judovskih kolonistov v enklavo (zapustili so jo z umikom izraelske vojske leta 2005), pa obrambni minister Joav Galant to zavrača: »V Gazi ne bo izraelskih civilistov po tem, ko bomo dosegli vojne cilje.« V četrtek je novinarjem predstavil svoj načrt o ureditvi Gaze po koncu vojne. Predvideva, da bi za varnost skrbela izraelska vojska, ki bi lahko nastopila proti vsaki morebitni grožnji. Civilno upravo pa naj bi prevzeli Palestinci, pri čemer ni natančneje povedal, kdo med njimi. Vsekakor ne Hamas. Kot pišejo izraelski mediji, se večina izraelskih generalov in vodilnih v tajnih službah zavzema za delitev Gaze na manjša okrožja, kjer bi v vsakem vladale palestinske lokalne oblasti.
»Prebivalci Gaze so Palestinci. Torej bodo palestinski organi odgovorni za upravo, pod pogojem, da ne bo sovražne dejavnosti in groženj proti izraelski državi,« je še dejal Galant. Vojna naj bi se zdaj nadaljevala, dokler ne bodo »osvobojeni talci«, »uničene vojaške kapacitete Hamasa« in »odpravljena vojaška grožnja iz Gaze«.
Galantov načrt
Galantov načrt bi morala odobriti vlada, ki pa ni enotna ne glede vojnih ciljev ne glede ureditve Gaze po koncu vojne. Prav tako ni jasno, kaj o vsem tem meni premier Benjamin Netanjahu. Bena Gvirja pa na primer v njegovem prizadevanju po priključitvi Gaze podpira finančni minister Bezalel Smotrich, še en skrajni desničar v vladi. Po pisanju izraelskih medijev se Netanjahujeva vlada skrivaj pogaja z Demokratično republiko Kongo o možnosti preselitve Palestincev iz Gaze v ta del Afrike, kar spominja na Hitlerjev načrt iz leta 1940 o deportaciji evropskih Judov na Madagaskar.
Galant je svoj načrt predstavil pred še enim prihodom Antonyja Blinkna v Izrael. Ameriški zunanji minister želi, da bi po vojni oblast v Gazi prevzele palestinske oblasti z Zahodnega brega, torej zmerni, laični in med Palestinci vse bolj nepriljubljeni Fatah, kar naj bi bil korak k palestinski državi. Blinken pa bo zdaj tudi zahteval več humanitarne pomoči za Gazo in posvaril Izrael pred zaostrovanjem konflikta s Hezbolahom, ki ima na jugu Libanona 150.000 raket in drugih izstrelkov.
Poslej več ciljnih napadov
Galant in Izrael naj bi zdaj pod ameriškim pritiskom spreminjala tudi strategijo vojne v Gazi. Galant je namreč novinarjem dejal, da bo odslej izraelska vojska bolj ciljno napadala hamasovce, torej ne več s tolikšno intenzivnostjo kot doslej, ko na dan umre med sto in tristo Palestincev, večinoma otrok in žensk. V tem smislu je francoski vojaški analitik Guillaume Encel na televiziji France 5 komentiral torkovo likvidacijo vodilnega iz Hamasa Saleha Al Arurija, ki je predstavljal vez z Iranom in Hezbolahom: »To je pravi boj proti terorizmu, ko se z natančnimi izstrelki likvidira vodilnega člana teroristične organizacije in šest njegovih spremljevalcev, ne pa množično pobijanje v Gazi.«
Sicer so zaradi nasilne smrti Al Arurija v Bejrutu najbolj ogorčeni na Zahodnem bregu, od koder je bil doma in kjer okoli 80 odstotkov Palestincev podpira Hamas (v Gazi »le« polovica). Za Izrael bi bilo najnevarnejše prav zaostrovanje na Zahodnem bregu, že zato, ker je tam pol milijona nezakonitih judovskih priseljencev. In v primeru velike vstaje tamkajšnjih treh milijonov Palestincev bi lahko postal bolj napadalen Hezbolah. Četrta fronta so Hutiji v Rdečem morju, peta pa šiitske skupine, ki v Iraku in Siriji napadajo ameriške vojaške baze.
