Na vzletiščih in pristajališčih jadralnih padalcev ter v zraku Vipavske doline, ki je poleg Posočja najbolj priljubljena točka padalcev z vsega sveta, je že ta mesec mrgolelo zmajarjev in jadralnih padalcev. Tradicionalna tekma Aeros Winter Race je v dolino privabila 72 navdušencev nad letenjem z zmaji iz 13 držav. Ivan Brovč,organizator tekmovanja, ki je v dolini potekalo v dvanajsti izvedbi, pojasnjuje, da vzletišč na Lijaku in Kovku za prizorišče tekme niso izbrali naključno. Gre namreč za eno najboljših lokacij, ki s svojim ugodnim podnebjem letenje omogoča tudi v zimskem času.
A množična obiskanost je še pred uradnim začetkom tekmovanja prispevala tudi k nekaj nesrečam. Med poletom se je nesreča pripetila 41-letni Nizozemki, ko je veter zapihal v njen hrbet in obrnil trikotno držalo, ki jo je udarilo in ji zlomilo roko v komolcu. Oskrbeli so jo po pristanku v Šmihelu. Malo prej si je pri pristanku na območju naselja Budanje v občini Vipava ramo izpahnil 45-letni jadralni zmajar s Češkega. Polet je bil nesrečen tudi za 47-letnega Madžara, ki se jadralnega padalstva še uči. S svojim mentorjem je vzletel na vzletišču Lijak, pri vzletu pa je z desno nogo zadel ob skalo in utrpel poškodbo. Pri pristanku se je izkazalo, da gre za odprti zlom gležnja.
Vremena ne gre izsiljevati
Ne glede na nesreče tako reševalci kot jadralni padalci zagotavljajo, da je Lijak šolski teren in eno najvarnejših vzletišč v Sloveniji. Podnebje omogoča letenje skoraj vse leto, pobočje Lijaka pa je poraščeno z gozdom, kar pomeni srečo v nesreči, saj se ponesrečeni pristanki na drevesih po navadi ne končajo s hujšimi posledicami. Na leto se s 591 metrov nadmorske višine na obrobju Trnovske planote v zrak požene okrog 20.000 jadralnih padalcev in zmajarjev. Sogovorniki padalci so prepričani, da število nesreč v masi vzletov ni veliko, da so največkrat posledica napak pilotov in da k višji statistiki nesreč prispeva tudi dejstvo, da je Lijak poligon za učenje letenja številnih Evropejcev in zato prizorišče začetniških napak. Bojan Žižmond, predsednik Društva jadralnih padalcev Polet, meni, da največjo nevarnost samemu sebi predstavlja človek.
»Nesreče se največkrat zgodijo tujcem, sem prihajajo jadralne šole iz vse Evrope in v tistem tednu, ki ga imajo na voljo, želijo mlade pilote čim prej spraviti v zrak. Domačini v razmerah, ki morda niso najboljše, rečemo, da je jutri še en dan, tujec pa hoče izkoristiti vsako letalno uro. Tudi nedavna poškodba gležnja je verjetno posledica tega,« pripoveduje izkušeni letalec. Razloži, da je vreme prvi pogoj za letenje in da se tukaj ne da ničesar izsiliti. »Včasih se narave ne spoštuje dovolj in ko hočeš nekaj izsiliti, se hitro prikrade še kaj, skupek vsega pa vodi v nesrečo,« pravi in pojasni, da zato za padalce pripravljajo predavanja tudi na temo psihologije in psihične priprave. »To je šport, ki zahteva trezno glavo in trezno presojo, najprej odpade alkohol, letenje tudi ni združljivo z nekaterimi zdravili, zelo pomembna pa je tudi samoocena pilota, ali je dovolj zrel za trenutne razmere v zraku.«
Več kot letiš, varneje letiš
Pionir primorskega zmajarstva Ivan Brovč dodaja, da se vsa priprava na varen polet zgodi na tleh. »V zraku ni več kaj popravljati, vse tisto, kar potrebuješ, mora biti že na tleh brezhibno, zato polet terja veliko priprav. Sicer pa je z letenjem tako: več kot letiš, bolj varno letiš. To ni šport, ko bi samo enkrat na leto iz kleti prinesel opremo in odšel na vzletišče,« poudarja pomen stalnega treninga in usposabljanja. Tudi sam je prepričan, da je njihov prvi zaveznik vreme, ki mu ne gre nasprotovati. »So dnevi, ko se leti, in so dnevi, ko je pač treba početi kaj drugega,« meni izkušeni jadralni zmajar. Priznava, da je zmajarjev v Sloveniji le še za vzorec, aktivno jih leti okrog dvajset, in da zmajarstvo postaja eksotični šport.
