Da morda ni šlo le za golo strašenje, sklepamo iz zadnjih izjav novopečene ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Ljudi miri, da se zanje s 1. januarjem ne spreminja nič, v isti sapi pa za prihodnje leto že (previdno) omenja iskanje rešitev, ki bi zagotovile »proporcionalnost« pri pobiranju zdravstvenega prispevka. Kar v prevodu pomeni višje obvezne prispevke za ljudi z višjimi prihodki. Kaj konkretno to pomeni za ljudi z nižjim, povprečnim ali višjim prihodkom, lahko le ugibamo. Napovedana je tudi prevetritev košarice pacientovih pravic. Tudi o tem, kaj bo iz nje odpihnjeno, lahko le ugibamo, bo pa odločitev o tem tesno povezana z razpoložljivimi finančnimi sredstvi – za katera še nimamo načrta, kako in koliko jih bomo dolgoročno iz naslova obveznega zdravstvenega prispevka sploh pridobili. Ampak dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa smo vendarle ukinili, kajne? x Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: Tjaša Lampret, novinarka
Med praznovanjem »zgodovinskega« trenutka ukinitve dopolnilnega zavarovanja je zmanjkalo volje za resen načrt, kako področje, s katerim se sicer v zdravstvu ukvarjamo »20 plus« let, urediti po finančni plati, primerno današnjim izzivom, ki jih ni malo. Ne, zamrznjenih 35 evrov in proračunsko kritje izgube zaradi prenosa dopolnilnega zavarovanja v obvezno v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne bo zadoščalo. Da razprave o financah niso dobrodošle, je pokazal tudi odziv premierja Roberta Goloba, ki je okrcal ZZZS, da po nepotrebnem »straši« ljudi z dvigom cene, ko so objavili izračun, da bi zaradi medicinske inflacije mesečna premija že sedaj morala znašati 45 evrov.