Današnji prosti dan na Euru so Slovenci izkoristili tudi za selitev iz Berlina v Hamburg, za glavnim mestom drugo največje v Nemčiji. Med potovanjem z vlakom proti mestu, ki leži ob reki Labi, je bil med številnimi kosi prtljage tudi najpomembnejši – dve točki za zmago proti Norveški. Takšen izkupiček sta v Hamburg prinesli tudi Švedska iz Mannheima in Danska iz Münchna, z ničlo pa so v mesto, ki je leta 2007 sogostilo rokometno SP (v dvorani s takratnim imenom Color Line Arena so bile štiri tekme, med drugimi tudi polfinalna Poljska – Danska), prispele Norveška, Nizozemska in Portugalska. Slovence prva tekma v glavnem delu tekmovanja v dvorani Barclays Arena, ki sprejme 13.300 gledalcev, čaka že jutri ob 20.30 proti Švedski, nato pa še dvoboji s Portugalsko (petek ob 15.30), Nizozemsko (nedelja ob 15.30) in Dansko (torek ob 18. uri).
Francozinji jezili tudi Zormana
Selektor Uroš Zorman je med obračunom z Norveško spet (skoraj) povsem izgubil glas, pogosto pa se je jezil na čuden kriterij francoskih sodnic, sester dvojčic Julie in Charlotte Bonaventura. »Dosegli smo to, na kar smo dolgo čakali – premagali smo rokometnega velikana, zato fantom kapo dol. Malo nas je, a tisti, ki smo tukaj, smo pogumni. Vse, kar smo se dogovorili, so fantje vrhunsko oddelali na igrišču, zraven pa dodali še marsikaj svojega,« je ocenil Uroš Zorman. Med tekmo se je čudil zaradi odločitev Francozinj: »Vsaka dvomljiva zadeva je šla v prid Norvežanov. Sodniški kriterij nam torej ni šel na roko, a smo bili maskimalno osredotočeni na tekmo. Zato smo tudi to uspešno zdržali in preživeli ter bili na koncu nagrajeni s pomembno zmago. Krvavo smo si jo zaslužili.«
Zorman, ki je lani kot selektor debitiral na svojem prvem velikem tekmovanju (SP), je takrat ostal brez velikega skalpa (Španija, Francija), v premiernem nastopu na EP pa mu je to le uspelo (Norveška). Z dvema točkama iz Berlina je Slovenija v resni igri za polfinale in kolajno (iz vsake od dveh skupin s po šestimi reprezentancami se v polfinale uvrstita po dve najboljši, tretjeuvrščeni pa bosta igrali za peto mesto), a Ljubljančan, ki zdaj živi na Dolenjskem, umirja žogico. »Zdaj ni čas za to, da bi zganjali evforijo in poleteli v višave, ampak moramo ostati skromni in na trdnih tleh. Zavedamo se, da tako pomembna zmaga lahko po eni strani pomeni veliko, po drugi pa nič. Zdaj prihajamo še v težjo skupino od berlinske, a verjamem, da lahko točki dobro unovčimo. Toda če bomo želeli v Nemčiji doseči kaj velikega, bomo morali v nadaljevanju premagati še vsaj enega rokometnega velikana.«
Lesjak spet rešil Slovenijo
Vratar Urban Lesjak je bil na prvih dveh tekmah proti Ferskim otokom in Poljski v senci Klemna Ferlina, na tretji proti Norveški pa je zablestel in postal junak veličastne zmage. Kot zanimivost velja omeniti, da se za menjavo Ferlina z Lesjakom tik pred koncem prvega polčasa ni samostojno odločil selektor Zorman, ampak na predlog trenerja vratarjev Gorazda Škofa. V drugem polčasu je Lesjak zbral kar osem od skupno devetih obramb ob kar 43-odstotni uspešnosti, v zadnjih desetih minutah pa je Norvežanom »dovolil«, da so dosegli le dva gola. »Fantje v obrambi so bili fenomenalni, zato je bilo tudi meni precej lažje. Ta zmaga nam ogromno pomeni, sebi in drugim pa smo dokazali, da lahko premagamo tudi reprezentanco, ki spada med najboljše v Evropi in na svetu. Mogoče smo vsem, ki so dvomili o nas, povedali svoje na najlepši in najboljši možni način. Zmaga nam je vlila dodatno samozavest, predrznost in motivacijo, da si upamo razmišljati in sanjati še o čem večjem na tem prvenstvu,« se zaveda 33-letni Celjan Urban Lesjak, ki je pred dvema letoma okrepil severnomakedonski klub Pelister iz Bitolja, pred tem pa je štiri leta branil tudi v Nemčiji za Hannover.
Zmagoviti gol za skalp Norvežanov je dosegel Koprčan Aleks Vlah, ki je bil s sedmimi zadetki tudi prvi strelec tekme, čeprav je bil na igrišču le dobrih 23 minut. Po zmagi na tekmi, ki jo je njegov soigralec Borut Mačkovšek označil z besedami, da je bila kot ulični pretep, je upravičeno navdušeni Aleks Vlah dejal: »Dovoljeno je sanjati, nam pa so se sanje uresničile. Želeli smo si zmage in jo zasluženo tudi dosegli, bili smo borbeni in enotni. Bilo je težko, a vedeli smo: če bomo Norvežanom zelo dolgo dihali za ovratnik in bili v končnici v 'egalu' z njimi, jih lahko na koncu zlomimo, kar se je tudi zgodilo. Zdaj nas čaka težka skupina v Hamburgu, kjer moramo dokazati, da zmaga proti Norveški ni bila naključna in da smo sposobni v Nemčiji še velikih stvari.«
