Ambicija Ruske federacije, da bi imela nadzor nad prostorom, ki je bil nekoč vplivni prostor Sovjetske zveze in Varšavskega pakta ter je pomemben geostrateški del Evrope, je ostala. Ukrajina leta 2014 je bila test. Takrat se je pokazalo, da Ruska federacija lahko predstavlja tudi vojaško grožnjo. Zame je to prelomna točka, do leta 2012 sem bila obrambna ministrica in v mojem obdobju, verjetno še kako leto, dve kasneje, je Ruska federacija veljala za partnerico zveze Nato in zahodnih držav. Evropske velesile Francija, Velika Britanija, tudi Nemčija in ZDA, slednja morda ne tako opazno, so ji kazale veliko prijateljstvo. Ne bom pozabila vrha zveze Nato, ki se imenuje Svet Nato-Rusija (Nato-Russia Council), in kako so se ti možje objemali med sabo. Istočasno pa so države, nekdanje članice Varšavskega pakta, sedaj Nata, ki mejijo na Rusko federacijo, ves čas opozarjale, naj bomo previdni. Logično, imele so svojo izkušnjo iz zgodovine in so se zavedale, kaj pomeni biti pod škornjem Moskve. Toda zahodna Evropa je to spregledovala. Po moji oceni sta Putin in njegova politična elita ocenila, da sta zahodna Evropa in velik del Nata ranljiva. Bili so v pripravljenosti, mi pa smo spali na lovorikah objemanja. Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: dr. Ljubica Jelušič, nekdanja obrambna ministrica
Če gledamo po ozki, vojaško strokovni metodologiji, potem Sloveniji neposredna vojaška nevarnost ne preti. Nam pa pretijo druge oblike groženj, ki lahko destabilizirajo našo varnost. To so kibernetske grožnje ali nevarnost psihološkega vojskovanja, torej dezinformacij. Teh smo enako deležni kot kakšna država, ki je že v vojni. Na Balkanu, in mi smo tudi del Balkana, se močno čuti prisotnost ruske informacijske vojne, proti kateri pa EU nima sredstev.