»Iz mene so naredili invalida; do konca življenja moram biti na hormonski terapiji. Obenem to zelo slabo vpliva na moje psihično zdravje. Moški dobro vedo, o čem govorim,« pravi danes 34-letni moški, ki so mu pred enajstimi leti v UKC Ljubljana odstranili testis. Na njem je imel tumor, a je bil ta benigen in ne rakav, kot je sam verjel več let. Tako je ostal brez edinega delujočega testisa, saj je bil drugi že prej slabo razvit, zaradi strahu pred širjenjem raka pa si je dal oktobra 2014 preventivno odstraniti še tega.

Ni vedel, da je bil tumor benigen

Zaradi hude, celo tragične zdravniške napake, ki je zaznamovala njegovo življenje, se je odločil, da bo ljubljanski klinični center tožil. Zaradi duševnih in fizičnih bolečin pa tudi zaradi prestanega strahu je zahteval skupno 450.000 evrov odškodnine. Okrožna sodnica Ksenija Zelhofer Orehek je tri leta in pol po vložitvi tožbe z vmesno sodbo odločila, da je ta utemeljena, o višini škode pa bo sodišče odločilo s končno sodbo. Stranke se lahko na vmesno sodbo še pritožijo. V UKC vztrajajo, da so delali le v dobro pacienta.

Bilo je julija 2013, ko je tožnik tik pred zaključkom študija zaradi bolečin v predelu desnega moda obiskal zdravnika. Avgusta je specialist urolog zatipal zatrdlino, ki naj bi bila rakasta, diagnoza pa zanj smrtno nevarna. »Zaradi tumorja bo treba odstraniti modo,« je bil jasen. Zaradi atrofičnega, usahlega levega moda ga je najprej napotil na odvzem semenske tekočine na ginekološko kliniko, da bi nekoč vseeno lahko imel otroka, če bi se tako odločil. Zamrznili so spermo za devet umetnih oploditev, njena kakovost naj bi bila dobra. Na urološkem konziliju na Onkološkem inštitutu so ga obvestili, da so mu uspešno odstranili tumor v stadiju ena, kemoterapija ali obsevanje pa nista bila potrebna. Test je namreč po operaciji pokazal, da gre za nenevarno tvorbo. »Bil sem tako srečen, da rak ni šel naprej. Niti posumil nisem, da bi šlo za benigni tumor,« je tožnik pojasnil med sojenjem. Dolga leta se je bal, da bi se rak vrnil, tudi zato se je odločil za preventivno odstranitev levega zakrnelega moda. Kirurg in onkolog sta mu namreč že takrat povedala, da je imel epidermoidno cisto, a kot laik ni vedel, kaj to pomeni.

Ni dvoma o nastali škodi

»Sodišče je ugotovilo, da tožniku niso bile ustrezno predstavljene vse možnosti operativnega posega. Tožniku in njegovi partnerici na podlagi prepričljive izpovedbe sodišče verjame, da diagnoza ni bila pojasnjena na ustrezen način, da bi pacient razumel njeno vsebino,« piše v vmesni sodbi. Tožnik se za poseg tako ni odločil na podlagi ozaveščene, informirane in svobodne privolitve. »Za nastalo škodo je izvedel šele oktobra 2019. Vse do takrat je mislil, da je imel malignega raka, saj mu diagnoze ni nihče razložil,« piše v vmesni sodbi. Če ne bi mislil, da ima raka, si ne bi dal odstraniti levega testisa. »Iz izvedenskega mnenja je mogoče ugotoviti, da ima tožnik zaradi posledic operacije zmanjšano hormonsko in reproduktivno funkcijo. Glede na izvedeni dokazni postopek ni dvoma, da je tožniku škoda nastala,« je še odločila sodnica Ksenija Zelhofer Orehek. Po mnenju sodišča je k nepravilno izbranemu operativnemu postopku pripomogel tudi primanjkljaj komunikacije med specializantom, ki je tožnika operiral, in mentorjem, ki bi moral prvega opozoriti na možnost izvedbe zmrzlega reza. 34-letniku bi namreč lahko odstranili le del testisa, pri čemer bi skoraj gotovo ostala vsaj hormonalna funkcija.

Po navedbah odvetnice Olivere Gomboc je bila njeni stranka povzročena nenadomestljiva škoda. Več let je živel v strahu pred tem, da se bo rak vrnil (čeprav ga sploh ni imel!). S partnerico se nista odločila za otroka, ker sta se bala, da bi odraščal brez očeta. Otrok po naravni poti ne more imeti, po operacijah pa je po nepotrebnem trpel tudi fizične bolečine. Dolgoročne posledice ima tudi zaradi hormonskih terapij, ki jih bo moral prejemati do konca življenja. Sodišče bo o dodatni razmejitvi škod in vplivu na višino odškodnine odločilo v nadaljevanju postopka, in sicer po dodatnem zaslišanju tožnika in dopolnitvi izvedenskega mnenja. Odločiti bo treba tudi o intenzivnosti in vrsti bolečin ter o posledicah posega.