Sodnik Michael Radasztics je razsodil, da je nekdanji kancler pri imenovanju članov nadzornega sveta državnega holdinga ÖBAG, ki upravlja državne deleže v nekaterih podjetjih, ki kotirajo na borzi, igral precej večjo vlogo, kot je navajal pred preiskovalnim parlamentarnim odborom, ki se je ukvarjal z afero Ibiza. Kurz je namreč junija 2022 pred preiskovalnim odborom trdil, da je bil o imenovanjih le obveščen, vendar pa vanje ni aktivno posegal. »Obtoženi je skušal ustvariti vtis, da so ga pri imenovanjih vprašali le za mnenje, vendar pa dokazni postopek ne potrjuje njegovih izjav,« je razsodbo utemeljil sodnik.
Tožilstvu je namreč uspelo dokazati, da si je Kurz v času svojega kanclerskega mandata zagotovil obsežno pravico poseganja v kadrovske odločitve kot tudi pravico veta nanje. Tožilec Gregor Adamovic je po razglasitvi sodbe dejal, da je le redko tako jasno razvidno, da je obtoženi pred preiskovalnim parlamentarnim odborom govoril neresnico, kot je bilo v tem primeru. Kurz naj bi po njegovem mnenju ravnal tako predvsem zaradi bojazni pred kritičnim političnim in medijskim odzivom.
Obramba napadla kredibilnost glavne priče
Nekdanji kancler je razsodbo ocenil kot krivično in politično motivirano ter pričakuje, da jo bo pritožno sodišče ovrglo. Njegovi odvetniki so v sodnem procesu skušali izničiti kredibilnost glavne priče v postopku Thomasa Schmida, ki je bil v času kanclerja Kurza generalni direktor omenjenega državnega holdinga. Številni dokazi v tem postopku namreč izhajajo iz njegovega mobilnega telefona in sporočil, ki si jih je izmenjaval s kanclerjem. Hkrati si Schmid prizadeva za status kronske priče v nadaljnjih postopkih, s čimer bi se sam izognil kazenskemu pregonu, zato je v zaslišanjih s svojimi izjavami močno obremenil nekdanjega kanclerja in druge politike.
Obramba je zatrjevala, da je Schmid ruskima poslovnežema, ki sta mu ponujala menedžersko službo v nekem naftnem projektu v Gruziji, dejal, da je posebno tožilstvo za pregon gospodarske in korupcijske kriminalitete nanj izvajalo pritisk in da je tožilcem lagal. Toda ruskima poslovnežema ni uspelo prepričati sodišča o svojih izjavah, med drugim zato, ker sta se na zaslišanju zapletla v številna protislovja. V sodni dvorani je zato nastal vtis, da je obramba hotela z njima Schmidu nastaviti past in s tem zmanjšati težo njegovih pričanj. Sebastiana Kurza, ki je oktobra 2021 zaradi očitkov o korupciji odstopil s kanclerskega mesta, po vsej verjetnosti čaka še nekaj sodnih procesov. Tožilstvo namreč preiskuje očitke o poneverbah in korupcijskih dejanjih, za katere je zagrožena precej višja zaporna kazen, kot je bila izrečena tokrat.
