Ameriški predsednik Joe Biden se je znašel v zagati, kako se odzvati na napad proiranske milice na ameriško vojaško oporišče ob jordansko-sirski meji, v katerem so bili ubiti trije vojaki. Napad z dronom skupine Islamski upor iz Iraka, ki združuje več proiranskih uporniških skupin, je prvi napad na ameriške vojake, ki je zahteval smrtne žrtve, od začetka vojne v Gazi. 151. napad na ameriške vojake na Bližnjem vzhodu od začetka spopadov med Hamason in Izraelom je poseben, ker zaradi smrtnih žrtev dviguje tudi ameriško notranjepolitično temperaturo v volilnem letu.
Republikanci za napad na Iran
Biden je bil deležen številnih pozivov političnih nasprotnikov iz republikanskih vrst, kako se odzvati na napad na logistično oporišče ameriške vojske, kjer je nastanjenih 350 vojakov, ki sodelujejo v boju proti Islamski državi v regiji. Smrtonosen napad na oporišče je bil mogoč, ker so bili zaradi vračanja ameriškega drona z misije v jutranjih nedeljskih urah varovalni sistemi izklopljeni in niso zaznali prihajajočega drona napadalcev.
Najverjetnejši Bidnov protikandidat Donald Trump je brez ponujanja jasne vizije, kaj bi storil, zgolj dejal, da se kaj takega ne bi zgodilo, če bi bil predsednik on. Mitch McConnell, ki vodi republikansko manjšino v senatu, je pozval k uničujočemu udarcu za teroriste in njihove iranske sponzorje, še bolj odločen je bil senator Lindsey Graham, ki bi napadel tarče na iranskih tleh. »Edina stvar, ki jo iranski režim razume, je sila,« je menil Graham. Za napad na Iran sta se zavzela tudi republikanska senatorja John Cornyn in Tom Cotton.
Demokratski člani kongresa so bili bolj previdni. Po oceni Adama Smitha, demokratskega člana kongresnega odbora za obrambo, mora Biden najti takšen odgovor, da se bodo nehali napadi na ameriška oporišča v regiji. A se ob tem tudi zaveda, da je nujni del rešitve končanje spopadov v Gazi. »Konflikt v Gazi krepi Iran. To je slabo za nas, slabo za Izrael, slabo za arabske države, slabo za svet. Zato je ključni del tega izziva tudi iskanje rešitve za to vprašanje,« je dejal Smith v dneh, ko se s katarskim in egiptovskim posredovanjem išče nova, morda dvomesečna prekinitev spopadov v Gazi.
Različni scenariji na Bidnovi mizi
Čeprav je Biden napovedal povračilni udarec v času in obsegu, kot si bodo izbrale ZDA, je napad na Iran, kot ga zahtevajo nekateri iz republikanskih vrst, malo verjeten. Prinesel bi namreč hudo zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu in morebiten zdrs v širšo regionalno vojno, kar pa ni ne v interesu ZDA ne Irana. Medtem ko so iz Bele hiše sporočili, da si ne želijo širitve vojne, se je uradni Teheran kot običajno odzval z besedami, da se sile upora (tako imenuje svoje nedržavne zaveznike v regiji) samostojno odločajo za svoje odzive.
Kljub temu se je pričakovalo, da bodo zaradi smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki ZDA posegle po odločnejšem odgovoru kot po napadih na ameriška oporišča v regiji, v katerih ni bilo smrtnih žrtev. V teh primerih so večinoma napadli položaje proiranskih milic v Iraku in Siriji. V Pentagonu in Beli hiši so tokrat preučevali različne scenarije povračilnega udarca.
