Težave z delovnim časom knjižnic Mestne knjižnice Ljubljana so se pojavile po uvedbi zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana je pojasnil, da so delovni čas spremenili, da bi bile knjižnice še vedno dostopne vsem. Delovni čas so bili primorani skrajšati v tistih knjižnicah, kjer deluje le en zaposleni, saj so mu le tako lahko zagotovili primeren odmor. »Če bi želeli omogočiti sobotno in nedeljsko celodnevno odprtost, to pomeni dodanih 16 delovnih ur vsak teden. To bi lahko izvedli le tako, da med tednom za dva dni zapremo nekaj knjižnic. Sobotne dopoldanske odprtosti knjižnic izvajamo kot dežurstvo zaposlenih in ne kot redno delo, knjižničarskega dela tudi ne morejo opravljati zunanji sodelavci, denimo študentje,« so pojasnili v odgovoru.
Študentov ne iščejo
Kljub temu da bi za podaljšanje urnika potrebovali več zaposlenih, o tem ne razmišljajo. »Trenutno imamo objavljen en razpis za prosto delovno mesto. Večinoma iščemo zaposlene z univerzitetno izobrazbo, torej je kategorija mladih zaposlenih že zaradi tega pri nas v povprečju nekoliko starejša, tam okrog trideset let,« so nam pojasnili v Mestni knjižnici Ljubljana. Težav z zaposlovanjem knjižničarjev nimajo, težje pa pridobivajo zaposlene na področju podpornih služb, kot so računovodje, pravniki in strokovnjaki za informacijsko-komunikacijske tehnologije.
»Glede na dokončano stopnjo izobrazbe so začetniki, ki delajo z uporabniki, lahko knjižničarji, višji knjižničarji, bibliotekarji pomočniki in bibliotekarji,« so pojasnili in dodali, da je začetna plača knjižničarja s srednješolsko izobrazbo enaka minimalni plači, plača bibliotekarja z univerzitetno izobrazbo pa 1614,40 evra bruto brez dodatkov. Tudi plače preostalih delovnih mest so določene glede na dokončano stopnjo izobrazbe in posamezno delovno mesto.
Zaposleni, ki začnejo delo kot knjižničarji, lahko skozi leta napredujejo v tri višje nazive. To so višji knjižničarji, bibliotekarji pomočniki in bibliotekarji. Povprečna plača knjižničarja znaša 1376,72 evra bruto. »Skupno število naših zaposlenih je že vrsto let nespremenjeno, kot javni zavod smo vezani na kadrovski načrt in na odobrena sredstva v ta namen,« so še zapisali in pojasnili, da se na razpis Mestne občine Ljubljana, na katerem so izbirali javne zavode za kadrovske štipendije, zato niso prijavili.
Nova osrednja knjižnica?
V strateških dokumentih Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) je zaslediti omembo izhodišč »za novo lokacijo osrednje knjižnice«. V letnem načrtu pa je omenjeno celo iskanje nove lokacije za Knjižnico Otona Župančiča (KOŽ) na Bavarskem dvoru. Teja Zorko, direktorica MKL, je pojasnila, da gre za strateške dokumente, v katerih so začrtane različne vizije prihodnjega razvoja. »Tu ni mišljena konkretna selitev Knjižnice Otona Župančiča, temveč gre za strateško vizijo vidnejše in prepoznavnejše stavbe knjižnice kot 'ikone', ki zaznamuje svojo okolico in simbolizira srce mesta po zgledu drugih evropskih prestolnic,« je dejala direktorica. Pri tem je dodala, da nekatere zakonsko določene naloge osrednje knjižnice opravlja KOŽ, a ima premalo površin. Potrebovali bi vsaj 10.000 kvadratnih metrov površin, KOŽ ima malo več kot pol toliko. »Sodobne osrednje knjižnice so tako multifunkcionalne stavbe v središču mesta, namenjene branju, učenju, ustvarjanju, igranju in druženju. V prostor mora biti umeščena tako, da je arhitekturno prepoznavna in vidna, izbrana lokacija pa zagotavlja umestitev v središče mesta na stičišče dnevnih aktivnosti,« je še dodala Teja Zorko.