Z okoli 1300 traktorji, ki so blokirali evropsko četrt v Bruslju, je vedno širši kmečki punt včeraj prispel tudi v Bruselj. Na Trgu Luksemburg pred sedežem evropskega parlamenta so zagorele senene bale in smeti, na kordon policistov in stavbo evropskega parlamenta so letela jajca in kamenje. Belgijski kmetje so si na vseevropskem protestu, ki so ga zanetili kmetje iz Francije, v času zasedanja evropskega sveta dali duška in izlili svojo jezo zaradi zaostrenih pogojev poslovanja z bučnim protestiranjem, ki je deloma preraslo v vandalizem.
Pozivi za vrnitev kmetov domov
Pet mesecev pred evropskimi volitvami so se v Bruslju odvijali prizori, ki si jih nihče ne želi. Roberta Metsola, predsednica evropskega parlamenta, evropske institucije, ki jo je včeraj najbolj skupila, je izražala razumevanje za zahteve kmetov in se strinjala, da do dialoga oblasti z njimi prihaja pozno, hkrati pa si je zaželela, da bi protestniki odšli junija volit in na voliščih izrazili svoje mnenje. »Ne smemo se osredotočiti na obtoževanje protestnikov, temveč moramo reči, da jih poslušamo,« je dejala.
Politiki vse od Francije do evropskega juga – in tudi evropska komisija – v zadnjih dneh poskušajo gasiti nakopičen srd kmetov, ki se morajo spopadati s ceneno tujo konkurenco, vse ostrejšimi evropskimi zahtevami glede njihovega delovanja (tudi zaradi zelenega prehoda) in zmanjšano količino pridelka, ki je posledica podnebnih sprememb.
Vsaj v Franciji so jim včeraj prisluhnili z novimi zagotovili. Tamkajšnji premier Gabriel Attal je napovedal, da bodo v zakonu zapisali, da mora biti Francija prehrambno samozadostna. Prav tako bodo preverili, kako v pogajanjih s trgovci deluje zakon določanja pravičnih cen kmetov. Preverjanja živil glede pesticidov, ki so v EU prepovedani, bo več, posebej bodo prepovedali tudi uvoz živil, ki so bila škropljena s tiaklopridom, insekticidom, ki škoduje tudi čebelam. Vse to so novi ukrepi za pomiritev kmetov, ob tem, da Pariz še naprej vztraja, da nikakor ne bo podprl novega prostotrgovinskega sporazuma z latinskoameriškimi državami Mercosur. Po teh napovedih je Arnaud Gaillot, vodja Združenja mladih kmetov, dejal, da se zavzema za prekinitev blokad in drugih oblik protestov, saj da je vlada kmetom prisluhnila. Naj kmetje končajo protest in gredo domov, je pozival tudi vodja sindikata FNSEA Arnaud Rousseau.
Politika moči je uspela
Med bučnim dogajanjem na bruseljskih ulicah so evropski voditelji – proti vsem pričakovanjem – uspeli že v dobri uri po začetku zasedanja z dnevnega reda spraviti najbolj pereče vprašanje izrednega vrha: nadaljnjo pomoč Ukrajini. Tokrat je – drugače kot na decembrskem vrhu, kjer je madžarski premier sicer podprl začetek pristopnih pogajanj Ukrajine z Evropsko unijo, ne pa tudi nadaljnje večletne finančne pomoči tej državi – grožnja Orbanovega novega veta hitro splahnela.
Po dneh pritiskov in jutranjem srečanju, na katerem so predsednik evropskega sveta Charles Michel, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni Orbanu še enkrat predstavili kompromisno besedilo zaključkov vrha, se je Orban uklonil. Kot sta zatrdila von der Leynova in Michel, za svoje popuščanje ni dobil ničesar. Voditelji so potrdili prvo revizijo večletnega evropskega proračuna (med drugim so zagotovili več denarja za boj proti nezakonitim migracijam, gospodarsko pomoč Zahodnemu Balkanu in humanitarno pomoč Gazi), v kateri so levji delež, 50 milijard evrov dodatne pomoči Ukrajini, zagotovili za naslednja štiri leta. Vsako leto bo o porabi sredstev potekala razprava, zgolj vsaki dve leti pa se bo lahko glasovalo o spremembah, a še to le s soglasjem vseh članic. Nobena od Orbanovih zahtev – vsakoletno odločanje o pomoči in delna izplačila – tako ni bila izpolnjena. Tako von der Leynova kot Michel sedaj pričakujeta, da bo evropska odločitev tudi pozitivno vplivala na odločanje o nadaljnji pomoči Ukrajini v ZDA.
