DZ je namreč v sredo pozno zvečer zaradi zapleta pri glasovanju o omenjenem dopolnilu prekinil delo. DZ je dopolnilo izglasoval s 34 glasovi za in 28 proti, več poslancev Svobode pa je za tem trdilo, da so pritisnili tipko proti, medtem ko so v sistemu zabeleženi kot odsotni ali vzdržani. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je zato sejo večkrat prekinila, vmes so preverili glasovalne naprave, se pogovorili s tehničnimi službami in opravili posvet vodij poslanskih skupin. Nazadnje se je odločila sejo prekiniti. Pojavile so se različne teorije o nedelovanju glasovalnih naprav, najbolj pa je odmevala izjava poslanca Gibanja Svoboda Aleksandra Prosena Kralja, ki je tehnične težave pripisal »kozmičnemu dežju«.
Vodje poslanskih skupin so nato posvet pri predsednici DZ nadaljevali še v četrtek in tudi danes. Predsednica DZ je nato danes popoldne sporočila, da bo glasovanje ponovljeno. V opozicijskih NSi in SDS so v tem primeru že pred tem napovedali obstrukcijo glasovanja. V SDS pod vprašaj postavljajo tudi vsa nadaljnja glasovanja, je po po današnjem posvetu dejala vodja poslancev SDS Jelka Godec. »To pomeni, da lahko pride tudi do obstrukcije nadaljnjih glasovanj v državnem zboru, dokler se te stvari ne razjasnijo,« je dejala.
Potrjena proračuna
DZ je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki za sanacijo po avgustovski ujmi določata skupaj 1,6 milijarde evrov sredstev. Celotni odhodki se bodo prihodnje leto povzpeli na 16,2 milijarde evrov in se nato leta 2025 nekoliko znižali. Primanjkljaj bo leta 2024 presegel tri odstotke BDP, socialni transferji se bodo uskladili v celoti.
DZ je danes potrdil zaključni račun državnega proračuna za leto 2022, ki mu je računsko sodišče izdalo pozitivno oceno, vnovič pa je prejel mnenje s pridržkom za pravilnost izvršitve. Poslanci opozicije so v razpravi menili, da je za ugodno oceno revizorjev zaslužna tudi prejšnja vlada.
V letu 2022 se je v državni proračun steklo 12,3 milijarde evrov, kar je 1,6 odstotka manj od načrtovanih, odhodki pa so s 13,7 milijarde evrov znašali 94 odstotkov načrtovanih. Zadnja leta se proračuni pripravljajo v razmerah povečanih negotovosti, zato se načrtujejo višje rezerve, ki se pa potem ne porabijo nujno v celoti, je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec pojasnila nižjo porabo od načrtovane. Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,3 milijarde evrov oz. 2,3 odstotka BDP. Dolg državnega proračuna pa je bil na zadnji dan lanskega leta pri 37,8 milijarde evrov in je bil za dve milijardi evrov višji kot na začetku leta, je povedala državna sekretarka.
Poudarila je, da zaključni račun po ugotovitvah računskega sodišča pravilno izkazuje vse glavne prihodke in odhodke, medtem ko so revizorji glede izvrševanja proračuna tako kot že nekaj let zapored ugotovili neskladja z določenimi predpisi, denimo glede plač, plačevanja obveznosti iz proračuna, javnih naročil ter oblikovanja splošne proračunske rezerve.
Franc Props (Svoboda) je izrazil zadovoljstvo, da so bili odhodki nižji od načrtovanih. To je po njegovih besedah deloma posledica tudi rasti zaposlenosti. »Kljub vsem izzivom so naše javne finance še vedno v dobri kondiciji in s sprejetima proračunoma za leto 2024 in 2025 bodo take še naprej,« je napovedal.
Rado Gladek (SDS) pa je dejal, da se je obseg BDP lani realno zvišal za 5,4 odstotka, kar ni zasluga vlade Roberta Goloba, ki je mandat nastopila 1. junija lani, pač pa je odraz ukrepov in delovanja prejšnje vlade pod vodstvom SDS. Zdajšnji vladi je očital, da je napovedovala znižanje primanjkljaja državnega proračuna, vendar ga za prihodnje leto načrtuje v višini 3,3 odstotka BDP. Vseeno v SDS zaključnemu računu niso nasprotovali.
Prav tako mu niso nasprotovali v NSi, katere poslanec Jernej Vrtovec je dejal, da je bilo proračunsko načrtovanje pod prejšnjo vlado zelo modro, do zamenjave vlade sredi leta 2022 pa tudi poraba. »Transparentna, pametna, modra – to odražajo tudi poročila računskega sodišča,« je dejal.
Potrjena novela zakona o DDV
DZ je potrdil tudi novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki bo davčnim organom dala nove mehanizme in orodja za nadzor in odkrivanje čezmejnih dobav blaga, od katerih davek ni ustrezno plačan. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec pričakuje pozitiven vpliv novele na državni proračun in gospodarstvo.
Predlog novele zakona o DDV je pripravila vlada z namenom prenosa evropske direktive, ki uvaja nekatere zahteve za ponudnike plačilnih storitev. Kot je zapisano v njej, bodo lahko davčni organi izkoristili podatke o čezmejnih plačilih, s katerimi že razpolagajo ponudniki plačilnih storitev, ter tako pridobili orodja za nadzor in boj proti davčnim goljufijam.
V skladu z novelo zakona bodo banke in drugi ponudniki plačilnih storitev morali voditi evidence o tistih prejemnikih čezmejnih plačil, ki prejmejo več kot 25 plačil na četrtletje. Te podatke bodo morali posredovati Finančni upravi RS (Furs), ta pa naprej v informacijski sistem o plačilih pri Evropski komisiji. Tako zbrani podatki se bodo nato uporabljali za analize na ravni celotne EU s ciljem odkrivanja goljufivih subjektov in utaj DDV pri čezmejnem spletnem trgovanju, je povedala Jazbec.
Nova pravila se bodo uporabljala od 1. januarja 2024, je povedala in dodala, da bodo spremembe pozitivno vplivale na prihodke države in na gospodarstvo. »Za davčne zavezance se bodo zaradi lažjega in hitrejšega odkrivanja goljufij pri spletnem trgovanju izboljšali konkurenčni pogoji na trgu, povečala se bo učinkovitost nadzornih dejavnosti Fursa, zaradi zmanjšanja obsega goljufij pa se bodo povečali prihodki države iz naslova DDV,« je dejala.
Z novelo zakona se poleg tega do konca leta 2026 podaljšuje obdobje, ko je z namenom boja proti utajam DDV določena uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti za plačilo DDV pri trgovanju s pravicami do emisij toplogrednih plinov.
Novelo zakona so podprli v vseh poslanskih skupinah oz. ji niso nasprotovali.
V drugem branju potrdili zakon o preoblikovanju Vzajemne
DZ je v drugem branju potrdil predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, do katerega naj bi prišlo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z njim se bo uredilo premoženjska razmerja med deležniki zdravstvene zavarovalnice, zavarovancem naj bi denimo izplačali deleže do 120 evrov. O sprejemu zakona bo DZ glasoval decembra.
Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.
Vzajemna, ki danes 93 odstotkov prometa ustvarja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, naj bi se takrat preoblikovala v delniško družbo in bo lahko po zagotovilih vlade še naprej izvajala svojo dejavnost. Da bi zaščitili zavarovance, ki po prenehanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo imeli več pravnega razmerja z Vzajemno na podlagi zavarovalne pogodbe, pa je treba sprejeti predlagani zakon.
Po predlogu bo Vzajemna svojemu ustanovitelju, to je ZZZS, vrnila njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju ali v delnicah. Približno 800.000 zavarovancem pa se bodo izplačali njihovi deleži oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Vlada je denarno poplačilo zavarovancev predvidela za primer, da vrednost posameznega deleža ne presega 70 evrov, nato so člani odbora DZ za finance ta znesek zvišali na 130 evrov, danes pa so poslanci izglasovali dopolnilo za znižanje tega zneska na 120 evrov.
Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je pred dvema tednoma na seji odbora za finance opozoril, da je že predlog za izplačilo 70 evrov zelo težaven, 130 evrov pa da pomeni kapitalsko neustreznost zavarovalnice. Upa, da bo izvajanje zakona zadržalo ustavno sodišče.
Finančni minister Klemen Boštjančič je ta teden poslancem povedal, da je znižanje meje na 120 evrov smiselno po mnenju Agencije za zavarovalni nadzor. To bi namreč zagotavljalo zadostno višino kapitalske ustreznosti, ki bi omogočala nemoteno nadaljnje poslovanje Vzajemne, je pojasnil.
Poudaril je, da je namen zakona zaščititi premoženjske pravice vse treh deležnikov – Vzajemne, njenega ustanovitelja ZZZS ter njenih članov. Na ta način se bo lahko na presečni dan pripoznalo deleže vsem obstoječim zavarovancem Vzajemne, obenem se bo določilo delež ustanovitelja ter omogočilo nadaljnje poslovanje Vzajemne, je povzel.
V SDS so predlagali, da se statusno preoblikovanje Vzajemne ne izvede, a ta predlog ni dobil zadostne podpore. Poslanci so danes potrdili še nekaj dopolnil koalicije, o dokončni potrditvi zakona pa bodo odločali na naslednji seji.