Test: BMW 520d xDrive - Še vedno sopomenka za limuzino?

Če bi me zbudili sredi noči in mi zaukazali, naj pri priči narišem avto … No, ja, v bistvu bi vas nekam poslal in zaspal nazaj. Ampak sicer bi pa zelo verjetno narisal BMW serije 5. Zgodnja najstniška leta sem pravzaprav preživel z idejo, da se bom nekoč naokoli vozil s črnim 530d. Vem, presenetljivo konzervativno za deset in nekaj let starega mulca. To je bilo v času E39 in seveda nisem pri tem nikoli pomislil, da bi se lahko ta sopomenka za nemško limuzino kadarkoli in kakorkoli spremenila. Pa se je nekoliko zapletlo že z naslednjo, Banglovo petico. Ampak ko sem potem spremljal očeta na testni vožnji, so mi ob vsej tehnologiji eksplodirali možgani in na obliko sem hitro pozabil.

Danes me za prihodnost takšnih avtomobilov z zacementirano osnovno filozofijo in dolgo tradicijo stremljenja k dovršenosti najbolj skrbi. Prav vse spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času, se dotikajo bistvenih lastnosti serije 5. Pogonski prehod in počasno izpodrivanje BMW-jevih karakternih vrstnih šestvaljnikov in osemvaljnikov z razporeditvijo V, ki so že tako ali tako močno utišani zaradi emisijskih zahtev. Potem izrazita digitalizacija in vse večja avtonomnost vožnje. Navsezadnje pa drugi val ambicioznosti BMW-jevega oblikovanja, ki je zopet pustilo brazdo vpliva šole Bauhausa. In to po predhodniku, ki je predvsem v drugi polovici svojega življenjskega cikla vse te lastnosti po E39 za moje pojme najbolje združeval. 

Zunaj svež, a razmeroma konservativen, znotraj zanimiv in poseben 

Ekipa pod vodstvom Domagoja Dukca je za novo serijo 5 v roke smiselno vseeno vzela tiste bolj konzervativno ošiljene svinčnike. Pa moram reči, da ob pogledu na prve fotografije lanskega maja nisem bil navdušen. Sedaj se z njim družim že nekaj časa in še vedno mislim, da v primerjavi s 'faceliftom' predhodnika ob pogledu iz sprednje strani enostavno ne premore iste samozavestne drže.

Zato pa moje čute draži iz drugih strani (predvsem zadnje) in oblika mi je privlačna na neki posebni način. Morda tudi zato, ker so ga oblikovali z dobrim občutkom za podrobnosti, ki se jih lahko oči na njem kvalitetno napasejo. Pri BMW-ju mi je v zadnjem času vedno všeč tudi nabor barv in nič ne bi imel proti, če bi svojega naključno dobil v tej Cape York zeleni (prva izbira sicer seveda ostaja črna). 

Potem pa dimenzije. Serija 5 je prerasla dolžino petih metrov (5,06 metra), široka je 1,9 metra, visoka 1,515 metra, medosna razdalja pa meri skoraj tri metre (2,995 metra). Dimenzije, ki so presneto blizu predzadnji generaciji serije 7. In tako dolg avtomobil je seveda impozanten že sam po sebi.

Naslednja kost, ki jo moram obglodati, je oblikovanje notranjosti. Ob prvem vtisu ugotovim, da je prostor sedaj le malenkost bolj odprt, vzdušje pa bolj zračno in ni več toliko tiste prijetne športne utesnjenosti, ki mi je bila pri predhodnikih vedno všeč.

A vzdušje je zdaj bolj kričeče razkošno (diši po seriji 7), posebno, prefinjeno in mi hitro zleze pod kožo. Nova zasnova je ne glede na to, da po svoje sledi določenim trendom, edinstvena, izbrani materiali pa zanimivi in kakovostni. Sicer je še vedno ostalo precej - zame nepogrešljivega - pridiha tradicionalnega udobja. A tudi v 520d je zdaj vse skupaj precej bolj napolnjeno s tehnologijo. Vseeno, rad sedim v njem!

Na izbiro je sicer paleta oblog različnih barv in materialov, ki izrazito vplivajo na vzdušje, zato se temu ob nakupu le dobro posvetite. Sladke skrbi! Zanimivo - pri 520d in 520i ni mogoče izbrati ambientalne osvetlitve. Vegansko usnje je serijsko, z doplačilom za barvne izvedbe (in alcantaro v M Sport različicah), dražja možnost (3260 evrov) pa je potem Merino usnje v treh različnih barvah, v tem primeru kombinacija bakreno rjave in Atlas sive na komfortnih sedežih za 2431 evrov doplačila. In ko smo že pri sedežu - je udoben, prijeten in temeljito nastavljiv. Brez presenečenj.

Uporabniška izkušnja bo pri nekaterih naletela na navdušenje, pri drugih na cinizem 

Ergonomsko mi nova serija 5 pravzaprav ustreza. Četudi gre za svežo zasnovo notranjosti, se pri nastavljanju položaja za volanom ne lovim. Sprva se mi je zdel volanski obroč skoraj karikaturno velik in debel, a sem se ga navadil. Stikala na njem so pregledno razporejena, z velikimi ikonami. Ko gre za čiste osnove, si BMW pravzaprav ni privoščil največjih neumnosti in še nekako ohranil dovolj robustno izkušnjo. Zanimiva in še vedno intuitivna se mi zdi rešitev upravljanja zračnikov, ki so sedaj elegantno skriti. Mimogrede, upravljanje prezračevanja je sedaj na zaslonu. 

In od tu naprej tudi ni kaj veliko več ostalo na stikalih, ki so bila še v prejšnji generaciji tako lepo razporejena po armaturni plošči. Tudi ta, ki so še ostala, velikokrat niso več otipljiva, pač pa skrita pod plastičnimi paneli ali le občutljiva na dotik. Ko želim na primer spustiti koga v avto, mi stikala za odklepanje na vratih nikoli ne uspe zadeti v prvem poizkusu. Včasih sem med navigacijo in glasbo denimo preklapljal brez pogleda na sredinsko konzolo, sedaj je to postalo precej težje.

Težko bi rekel, da tej notranjosti manjka otipljivosti. A težava, ki jo imam z digitalizacijo v premijskih avtomobilih, je tudi ta, da lahko akcijo kvalitetnega stikala občutim. Zasloni (ali stikala na dotik) pa so si na otip med seboj pretežno enaki. Torej ja, izkušnja je nekoliko klonila pod težo trendovskega oblikovanja in že količina možnosti v uporabniškem vmesniku infozabavnega sistema te lahko preplavi (tudi podatke o potovanju moram iskati med kupom ikon), a osnovno upravljanje je iDrive evolucija in vrtljivo stikalo je še vedno tu. Zanimivo je tudi, da 520d tukaj z izjemo nekaterih specifik, povezanih s pogonom, ni nič drugačen kot i5. 

Tudi zadaj je prijetno sedeti. Predvsem nad mojo glavo je še veliko prostora, tudi za noge povsem dovolj (visok sem 183 centimetrov). Všeč mi je mali zaslonček za nastavljanje ventilacije in gretja sedežev, ki je del paketa Comfort (vključno z gretjem vseh štirih sedežev in prezračevanjem sedežev spredaj). V prtljažniku je 520 litrov prostora, naslon zadnje klopi se podre tretjinsko - štirje smo se z njim udobno peljali na enodnevno smučanje. 

Za tiste, ki premagujete velike razdalje, je izbira enostavna 

Serija 5 je sedaj prvič - in verjetno zadnjič - na voljo tako z električnimi kot z bencinskimi, dizelskimi in priključnimi hibridnimi pogonskimi sklopi. Naslove prispevkov in YouTube videov je osvojil zmogljivi i5 M60 (tudi pri Avto magazinu smo video že objavili). Ampak ostanimo zaenkrat pri tistem najbolj preverjenem. Pred menoj je 520d xDrive s posodobljenim blago hibridiziranim in prisilno polnjenim štirivaljnikom, ki je v tem trenutku edina dizelska izbira. Zdravih 194 kilovatov moči (5 kilovatov več kot prej) in 400 njutonmetrov navora, še 13 kilovatov pa prispeva integriran alternator/zaganjalnik.

Ta xDrive izvedenka moč na cesto prenaša na vsa štiri kolesa prek osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Čeprav s pospeški (sedem in pol sekund do stotice) sicer niti približno ne parira M60, bo na poti na sestanek do Frankfurta ali na smučarski dopust v bolj oddaljene kraje pravzaprav nepremagljiv. Prvič poženem motor in na zaslonu se izpiše navdušujoč podatek, da imam v posodi še za 1060 kilometrov goriva. Kakšen blisk iz preteklosti. Svoboda!

Še letos bo serija 5 dobila potem tudi dizelski šestvaljnik v različici 540d, ki se je temu avtomobilu v zadnjih generacijah tako dobro podal. Bencinska stran ponudbe se prične s štirivaljnikom v 520i, od tu naprej pa le še priključni hibridi s štirivaljnikom, vrstnim šestvaljnikom in - V8 v prihajajočem M5. Medtem bodo na trgih izven EU še vedno uživali tudi v le blago hibridiziranem šestvaljniku - brez priključne pogonske navlake, ki prinaša več 100 kilogramov dodatne mase. A priključni hibrid s šestvaljnikom se je že v prejšnji generaciji pravzaprav dobro izkazal, tudi kot alternativa dizlu. Novi pa bodo imeli občutno daljši skupni doseg.

Pri BMW-ju so M Sport paket razdelili na dve stopnji in testna petica ima tudi paket M Sport Pro (2431 dodatno k 4420 evrom za M Sport). Sem spadajo zmogljivejše zavore in dodatki, kot je osvetljena sprednja maska in zatemnjeni žarometi ter celo Harman Kardon ozvočenje. V osnovnem paketu pa športno podvozje, v notranjosti M športni volan (običajnega še niti nisem videl), antracitna stropna obloga in ostali dodatki, ki sicer prej ustvarjajo imenitnejše kot športnejše vzdušje.

Ta 520d ima torej športno vzmetenje in naj povem, da naj vas zaradi tega M Sport paketa ne bo strah. Če to ni po vašem okusu, je vzmetenje resda nepotrebno čvrsto, a že s pasivnimi blažilci, ki delujejo natančno in odlično absorbirajo udarce, je ob dolgi medosni razdalji udobje limuzinsko. Pri teh cenah pa obenem tudi ni razloga, da za 2.564 evrov ne bi izbral računalniško vodenih blažilcev - i5 je bil z njimi ne glede na dodatno maso še občutno udobnejši (res je tudi, da ima zadaj zračno vzmetenje). Vsekakor priporočljivo. 

V voznih lastnostih vse bližje tistemu, kar bi še pred kratkim pričakoval pri sedmici 

Za volanom sicer ni več toliko navdiha, ki bi zasejal kakšno resno željo po športno navdahnjeni vožnji. Seveda že zaradi velikanskih dimenzij, M Sport pa danes pri BMW-ju ne pomeni več nujno športne osredotočenosti v tradicionalnem smislu. Živahna vožnja po podeželski cesti je ob natančnem krmiljenju predvsem lahkotna, pelje se uravnoteženo, zadovoljujoče natančno in vsestransko suvereno, 1905 kilogramov mase pa je za to podvozje mala malica (različica z zadnjim pogonom tehta 55 kilogramov manj).

Čeprav sem to pričakoval, sem navdušen predvsem nad odlično nadzorovanim gibanjem karoserije pri vožnji čez večje neravnine in odzivnostjo oziroma ubogljivostjo prednje preme. A ob velikih gabaritih je potem tu še sicer dokaj neposredno, ampak anemično in s povratnimi občutki skopušno krmiljenje, k čemur debel in mehak volanski obroč gotovo ne pripomore. Je pa mogoče tudi s 520d v tej tehnološko in oblikovno razkošni notranjosti uživati v hitrem tempu. Menjalnik nezmotljivo izkorišča navor motorja.

Ob zgledni porabi goriva - na poti z avstrijskega smučišča sem porabil celo le 5,2 litra na 100 prevoženih kilometrov, sicer pa v povprečju 6,4. Ta kontrast med nezgrešljivim ropotom štirivaljnega dizla in sodobno zasnovo notranjosti se mi je na začetku zdel nenavaden. A motor se povsem potuhne in v tej petici sem tudi glede na visoke standarde v razredu nasploh odlično zaščiten pred zunanjimi vplivi.  

Tudi 520d z novimi asistenčnimi sistemi

Vozni asistent Driving Asisstant Professional (pri nas sicer še z omejeno funkcionalnostjo, v Nemčiji pa je volan že mogoče tudi spustiti) deluje elegantno ter brez očitnih napak in je zame med boljšimi. Vključno s samodejno menjavo pasu, ko vklopim smernik in pogledam v ogledalo. Zanimivo se varnostna razdalja sedaj nastavlja v meniju. Predvsem v zastojih in gostem prometu so ti sistemi sedaj res že v veliko pomoč. Ali pa Parking Assistant Professional, ki si zapomni tudi pot za morebitno vračanje vzvratno v kakšni parkirni hiši denimo, pa potem manevriranje prek aplikacije na telefonu - do razdalje 200 metrov.

Kup dodatne opreme torej, s katero se je cena ustavila pri 97.038 evrih. Sicer pa je za 520d xDrive potrebno odšteti vsaj 64.950 evrov. Tokrat se zdi oblikovanje in vzdušje notranjosti sicer še toliko bolj občutljivo na izbiro dodatne opreme. Šele ta avto naredi zares takšen, kot so si ga zamislili BMW-jevi oblikovalci. 

Sicer se pa tradicija stremljenja k popolnosti nadaljuje. Tokrat še s toliko več poudarka na ambientu, udobju in tehnologiji. Torej vsebinami, ki prej kot avtomobil ustvarjajo življenjski prostor in skupaj z velikimi dimenzijami nekako zasenčijo sicer še vedno prepričljive vozne lastnosti. In ja, četudi bi 530d še obstajal, ne bi bil več tako očitna izbira za vsakogar. Morda niti ne v črni barvi.

Preberite še:

• So ruski avtomobilski tajkuni stopili v prevelike škornje?