Republikanci imajo v predstavniškem domu kongresa samo še štiri glasove večine, potem ko so konec preteklega tedna izključili republikanskega poslanca Georgea Santosa iz New Yorka zaradi domnevnih kršitev volilne zakonodaje in finančnih prevar. Santos je šesti ameriški kongresnik v zgodovini, ki so ga izključili – tri so izključili med državljansko vojno, ker so se borili na strani juga, enega leta 1980, potem ko je bil obsojen zaradi podkupovanja in korupcije, ter zadnjega leta 2002 tudi zaradi obsodbe za podkupovanje, izsiljevanje in druga dejanja.
Santosova sporna ravnanja so prišla na dan kmalu po njegovi lanski prvi izvolitvi v kongres. Izkazalo se je, da je debelo lagal o svoji preteklosti, da je očitno zavajal donatorje, zlorabljal sredstva za kampanjo za lastne potrebe, lagal kongresu, ponarejal listine ter bil prijavljen kot brezposeln kljub dobremu zaslužku. Zaradi vsega tega si je nabral tudi 23 točk dolgo obtožnico zveznega tožilstva. Dokaze o kršitvah je ločeno našla tudi preiskovalna komisija predstavniškega doma, kar je sodu izbilo dno – za njegovo izključitev je glasovalo 311 kongresnikov (od tega 115 republikancev), kar je več od potrebne dvotretjinske večine (290). »K vragu s tem mestom,« je komentiral Santos, ko je zapuščal kongres.
A vendar je med njegovo in prejšnjimi izključitvami razlika – Santos namreč ni bil še za nič obsojen. Štirje najvišji predstavniki republikancev v predstavniškem domu, vključno z njegovim predsednikom Mikom Johnsonom, so prav zato glasovali proti. Predsednica poslanske skupine Elise Stefanik je rekla, da gre za »nevaren precedens« in da bi morali počakati, da se proces najprej odvije na sodiščih.
Naslednika Santosa bodo izbrali prihodnje leto na posebnih volitvah in demokrati upajo, da bodo tako pridobili en sedež. Za republikanskega predsednika predstavniškega doma pa je izključitev prinesla nove težave, ker ima zdaj še tesnejšo večino ob že tako neenotni stranki, kjer najbolj desno krilo posebej glasno vleče po svoje. Johnsona pa čaka nekaj velikih zakonskih zalogajev, predvsem sprejemanje proračuna ter še prej vprašanje vojaške pomoči Ukrajini. Bela hiša je dane pisno opozorila voditelje, predstavniškega doma in senata, da bo ZDA zmanjkalo sredstev za pomoč v orožju in opremi, če kongres ne ukrepa do konca leta. »Smo brez denarja in skoraj brez časa,« so zapisali in dodali, da bodo Ukrajino spravili na kolena na bojišču, če kongres ne bo ukrepal.