Nagovor je predsednica začela z avgustovskimi poplavami in splošno oceno dogajanja v letošnjem letu: »Ponosna sem na to, kako odločno so se naša vlada in vsi podsistemi lotili odpravljanja posledic avgustovske ujme. Zadovoljna stojim tu pred vami tudi zato, ker lahko poročam, da smo v tem letu odpirali teme, ključne za prihodnost naše države.«
Ukrajina, Gaza, Združeni narodi
Nadaljevala je bolj pesimistično: »Zelo sem nezadovoljna, ko vidim, v kakšnem svetu živimo. Živimo v svetu, kjer ni nič več sveto. Kako malo vredno je lahko človeško življenje, kaže vojna, ki se je začela z rusko agresijo na Ukrajino. Kako malo vredno je lahko človeško življenje, je pokazal teror Hamasa nad izraelskimi civilisti z več kot tisoč pobitimi. Kako malo vredno je lahko človeško življenje, kaže ravnanje Izraela pri njegovem posredovanju v Gazi, kjer mrtvi civilisti v borbi proti Hamasu že dolgo niso več 'samo' kolateralna škoda. Za kakšne zločine gre, bodo povedala sodišča. Ta trenutek pa je najpomembnejše, da se ta morija ustavi in Gazi zagotovi takojšnja humanitarna pomoč.«
Povedala je, da je pred kratkim govorila z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniem Guterresom: »Rekla sem mu, da si kot obraz OZN in celotnega sistema Združenih narodov gospod Guterres ne zasluži poniževanja, kot ga je bil deležen ob obsodbi nasilja v Gazi, temveč podporo za dostojno in dostojanstveno uresničevanje ciljev naše edine res globalne organizacije.«
Evropska unija in Nato
Dotaknila se je obletnic članstva Slovenije v Evropski uniji in Natu. »Po dvajsetih letih članstva ni dilem glede Evropske unije. Vztrajati moramo pri nadaljevanju integracijskega procesa, ki si ga ni mogoče zamišljati brez nadaljnjega širjenja Evropske unije, tudi na Zahodni Balkan. Članstvo v EU se namreč »izplača«; države, ki postanejo članice Evropske unije, praviloma gospodarsko napredujejo.«
Kar se tiče zavezništva, pravi predsednica, javnost pričakuje dvoje: »Najprej, da bo vsak korak, namenjen posodobitvi, vsak nakup transparenten in ustrezno nadzorovan, vse od razpisa in izbire ponudnikov in naprej. Preveč slabih izkušenj smo imeli v preteklosti in premalo smo bogati, da bi si lahko privoščili netransparentnost. In drugič, da se bo krepitev obrambnih sposobnosti opravila z nakupom opreme, ki se lahko uporabi tako za vojaške kot tudi civilne potrebe, kjer je to mogoče.«
Odgovornost do javnosti
Potrkala je na vest članov vlade in državnega zbora. »Potrebujemo državni zbor in vlado, ki sta zanesljiva, v svojem delovanju odgovorna do države in nas vseh. Naše gospodarstvo, vsi družbeni podsistemi ter prebivalke in prebivalci od vlade pričakujejo to, kar je obljubljala na začetku svojega mandata: odgovorno vodenje, transparentno delovanje in uresničevanje reform v dobro vseh, torej krepitev kakovostnih, dostopnih javnih storitev.« Med najpomembnejšimi je navedla ureditev dostopnosti javnega zdravstva, ki da ga moramo vrniti ljudem. »Izhodišče in temelj zdravstvene reforme je javni zdravstveni sistem, kamor sodijo tudi koncesionarji, ki bo omogočal vsem dostopne zdravstvene storitve. Drugič, le z dobro delujočim javnim zdravstvenim sistemom bomo zaustavili tiho privatizacijo in bo sistem deloval v dobro uporabnikov, ne pa posameznih interesnih in poklicnih skupin. Tretjič, onemogočiti je treba koruptivna dejanja – bogatenje posameznikov na račun zdravstva, še posebej pri nakupih medicinske opreme,« je povedala v parlamentu.
Posluh za gospodarstvo
Pozvala je k predvidljivosti v gospodarskem okolju: »Vedno z veseljem spremljam zgodbe, ko se v kraje, znane po izseljevanju v preteklosti, zaradi novih zaposlitvenih priložnosti ponovno priseljujejo predvsem mladi. Za podjetja in kapital s človeškim obrazom zato davki niso in ne smejo biti nekaj negativnega. Morajo pa biti predvidljivi, na daljši rok seveda, ne iz leta v leto. Predvidljivost je največkrat izrečena beseda, kar jih slišim od podjetnikov. Večkrat sem poudarila, da nestabilnost regulatornega okolja odvrača in preusmerja naložbe drugam. Pozvala sem tudi k razmisleku, da bi pri večjih naložbah, domačih ali tujih, država za določeno obdobje zagotovila nespremenjene pogoje delovanja. Takšna prožnost, ki mora biti transparentna, je lahko pomemben del zgodbe o gospodarskem uspehu države, ki si prizadeva ostati socialna.«
»Solidarnost je beseda leta 2023«
Pri odzivu na avgustovske poplave ocenjuje, »da znamo stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Pokazal je, da subjekti v podsistemih državne varnosti – civilna zaščita, gasilci, policija, slovenska vojska in drugi – delujejo dobro.«
»Solidarnost je zame beseda leta 2023. Zanjo moramo biti hvaležni, moramo jo skrbno negovati in spodbujati,« je povedala v nagovoru.
Podnebne spremembe
Kar se podnebnih sprememb tiče: »Dovolite mi, spoštovane poslanke in poslanci, da vas in celotno slovensko javnost zaprosim: ne glejmo vstran. Prilagajanje podnebnim spremembam je stvar preživetja. Morali ga bomo ponotranjiti, ne samo pri nas, po vsem svetu. Načelo 'imeti manj, da bi se živelo bolje', je družbeno vodilo in vrednota, ki bo slej ali prej splošno sprejeta in se o njej ne bomo več spraševali. Brez nje si namreč ni mogoče zamišljati zelenega prehoda, ki naj bi Evropsko unijo spremenil v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno družbo.«
Migracije
Pri migracijah pa je slovensko politiko pozvala, naj jih ne izkorišča za pridobivanje cenenih političnih točk: »Že zdaj pa politiki in javnosti sporočam: zloraba migracijskega vprašanja v populistične namene z namenom pridobivanja cenenih političnih točk je zavržno dejanje. Takšna zloraba nas razdvaja, škodljiva je za družbeno tkivo naše države in kar kliče k hitrim, radikalnim, a zgodovinsko dokazano napačnim rešitvam. Izhodišče za iskanje pravih rešitev je eno samo: spoštovanje osebnega dostojanstva in varnosti vsakega med nami, ne glede na to, od kod prihaja. Skušati moramo najti zdravorazumsko mejo med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.«
Nagovori predsednika države v DZ na lastno pobudo, ki ga omogoča poslovnik DZ, sicer niso pogosti. Pirc Musar bo to storila kot tretja v zgodovini samostojne države. Doslej pa sta se za to možnost odločila tudi Danilo Türk, ki je spregovoril o delovanju ustavnega sodišča in drugih organov sodne veje oblasti, ter Borut Pahor, ki je govoril o nujnosti pravočasnega sprejema ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje.
