Vlada slovaškega premierja Roberta Fica je pred dnevi sprejela sporno pravosodno reformo in spremembe kazenskega zakonika, kljub številnim protestom po državi ter opozorilom evropskega parlamenta in evropskega komisarja Didierja Reyndersa. Potrdili so jo poslanci Fičeve stranke Smer in koalicijskih partnerjev Glas ter nacionalistične stranke SNS. Slovaški vladi, ki je po sestopu poljske stranke Zakon in pravičnost z oblasti postala najtesnejša zaveznica madžarskega premierja Viktorja Orbana, se tako obeta zaostritev odnosov z evropsko komisijo.
Z reformo, ki jo je vladna koalicija v parlamentu minuli teden sprejela po hitrem postopku, se ukinja urad posebnega državnega tožilca za pregon organiziranega in političnega kriminala. Znižuje tudi številne kazni v kazenskem zakoniku. Za prejemanje podkupnine nad 700.000 evrov, denimo, zagrožena kazen ne znaša več 10 do 15 let zapora, temveč največ 10 let. Krajša je tudi zaporna kazen za zlorabo občinskih sredstev in za druga dejanja, denimo za posilstvo ali spolne zlorabe otrok, kjer se je najvišja zagrožena kazen z 20 let znižala na deset let. Opozicija je ostro kritizirala vse sprejete spremembe, za katere pravi, da so namenjene predvsem zaščiti Fičevega ozkega kroga zaupnikov, ki jim grozi kazenski pregon.
Miren spanec do smrti
»Fico želi najprej ustaviti pregon ljudi, ki so blizu stranki Smer. Gre torej za množično amnestijo tistih, ki so storili prekrške v času prejšnje vlade stranke Smer (2012–2020). Pomembno je poudariti, da se skrajšuje tudi zastaralni rok za nekatera kazniva dejanja, vključno s korupcijo. To pomeni, da si ta vlada sama podeljuje amnestijo do obdobja, ko bo Smer spet v opoziciji in bo imela policija proste roke,« razlaga dr. Radoslav Štefančik, politolog in dekan fakultete za uporabne jezike pri bratislavski Ekonomski univerzi. »Robert Fico v prejšnjem parlamentarnem mandatu ni imel mirnega spanca, saj mu je policija v nekem trenutku ponoči grozila, da ga bo odpeljala v zapor. Zdaj je storil vse, kar je v njegovi moči, da bo do konca življenja dobro spal,« ocenjuje Štefančik.
Ozadje ukinitve tožilskega urada in nižanja kazni za korupcijo je v precejšnji meri povezano s sedanjim poslancem vladajoče stranke Smer in nekdanjim direktorjem policije Tiborjem Gašparjem. Tožilci trdijo, da je oligarh Norbert Bödör skupaj z Gašparjem vodil organizirano kriminalno združbo, ki je nadzorovala policijo. Podkupovala naj bi policiste za opuščanje nekaterih preiskav. Del te združbe je bil po ocenah tožilcev tudi Fico, ki je moral leta 2018 odstopiti po umoru novinarja Jana Kuciaka, ki je preiskoval povezave med italijansko mafijo in ljudmi blizu Ficu. A ker prejšnji sklic parlamenta Ficu ni odvzel imunitete, ga tožilci niso mogli pridržati, niti ni bila proti njemu vložena obtožnica.
Čakajoč na potezo predsednice
Po sprejetju sprememb kazenskega zakonika jih je predsednica Zuzana Čaputova ostro kritizirala. Pričakuje se, da bo nanje vložila veto, ki bi ga vlada lahko izničila s ponovno potrditvijo v parlamentu ali pa bi zahtevala presojo na ustavnem sodišču. Doslej tega še ni mogla storiti, ker vlada odlaša z objavo zakona v uradnem listu.
Zaskrbljeni nad spremembami so tako v uradu evropskega javnega tožilstva, ki ga vodi Laura Kovesi, kot v evropski komisiji. Reynders je na dan sprejemanja sprememb kazenskega zakonika na vlado v Bratislavi naslovil pismo s pozivom, naj ustavijo hitri postopek sprejemanja novega kazenskega zakonika. Opozorila niso zalegla. Sedaj bi državi lahko grozila tožba pred Sodiščem EU ali pa bi nanjo pritisnili z mehanizmom pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, podobno kot se je zgodilo s Poljsko in Madžarsko.
Opozorila Evrope in predsednice Čaputove na Fičevo vlado doslej niso imela učinka, pravi tudi Štefančik. »Evropska komisija je edini organ, ki lahko ustavi to noro spremembo kazenske zakonodaje. Fico, tako kot Orban na Madžarskem, preprosto potrebuje evropski denar. Brez njega bi Slovaška gospodarsko tako nazadovala, da bi to opazili celo Fičevi volilci. Ne smemo pozabiti, da je evropski denar pomemben za gradnjo avtocest, posodobitev železnic in popravilo javnih zgradb. Ustavitev modernizacije je velik minus za vsako državo,« ocenjuje Štefančik.
Daleč od Mečiarjevih časov
Kljub spremembam, ki načenjajo vladavino prava, naš sogovornik meni, da Slovaška še ni stopila na pot avtokratskih režimov. »Avtokratski režim smo tu imeli v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je vlado vodil Vladimir Mečiar. Vendar še nismo prišli do tega. Opozicija je dokaj dobro zastopana v parlamentarnih organih, javnih medijev pa vladajoče stranke še ne zlorabljajo, čeprav si SNS zelo želi prevzeti nadzor nad televizijo. Vladajoča koalicija res postavlja svoje kandidate na različne položaje brez izbirnega postopka, vendar je to značilno za vsako vlado, ne samo za to.«
Štefančik pravi, da je Slovaška od Mečiarjevih časov vendarle dosegla precejšen razvoj, ki se kaže tudi v močni civilni družbi, dobro razvitih nevladnih organizacijah, številnih zasebnih medijih in državi kot delu Evropske unije. »Slovaška ima srečo, da je danes del EU. Poleg tega ima vlada Roberta Fica v parlamentu le tesno večino, stranka Glas pa se opredeljuje kot sodobna socialna demokracija brez ambicij po prevzemu oblasti, kot je nekoč počel Vladimir Mečiar. Čeprav bi Fico rad vladal po vzoru Orbana, mu družba tega ne bo dovolila. Vsekakor pa je ta vladna koalicija najslabša od Mečiarjevih časov. Politiki uporabljajo vulgaren jezik, kandidati za javne funkcije so pogosto brez posebne izobrazbe, izkušenj ali s slabim ugledom,« še pojasni Štefančik.
