Zunanji ministri članic Nata so včeraj na zasedanju v Bruslju zagotovili nadaljnjo dolgoročno podporo Ukrajini. To načeloma ne bi bilo nič posebnega, če ne bi na obeh straneh Atlantika prihajalo do težav pri zagotavljanju finančne pomoči Ukrajini. V ZDA njeno odobritev preprečujejo republikanci, v EU pa Madžarska, ki grozi, da bo na decembrskem vrhu z vetom preprečila novo pomoč Ukrajini in tudi začetek pristopnih pogajanj. Za povrh Evropska unija ne bo zmogla izpolniti zastavljenega cilja, da Ukrajini do marca 2024 dostavi milijon topovskih izstrelkov. Tudi v Nemčiji imajo težave pri sprejemanju proračuna, v katerem so za Ukrajino podvojili sredstva za vojaško pomoč z dosedanjih štirih na osem milijard evrov.
Še pred začetkom srečanja zunanjih ministrov pa je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg branil letošnje dosežke ukrajinske vojske na bojišču. Čeprav se frontna črta ni kaj prida premaknila, je Ukrajini od začetka vojne uspelo osvojiti polovico okupiranega ozemlja, je poudarjal. Vendarle se kljub Stoltenbergovim zagotovilom vse pogosteje zastavlja vprašanje, ali je ukrajinska strategija pravilna.
Kaj so storili zavezniki in kaj še morajo
Da je treba še naprej trdno stati za Ukrajino, so včeraj poudarjali ministri drug za drugim. Šefinja kanadske diplomacije Mélanie Joly je dejala, da je treba preiti od besed k dejanjem in izpolniti zaveze, dane poleti, ko so Ukrajini obljubili dodatno orožje. Ukrajini po njeni oceni ni treba spreminjati strategije, le za uresničevanje danih zavez se je treba bolj potruditi. Tudi litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je dejal, da je Ukrajini treba pomagati pri uresničevanju njene strategije. »Naša strategija mora biti, da Rusija izgubi,« je rekel in dodal, da si Evropa ne more privoščiti, da ne bi dobavila zadostne količine streliva Ukrajini, saj bi to pomenilo, da se začne odštevanje do naslednje vojne.
Stoltenberg je nadaljnjo neomajno podporo Ukrajini opisoval z novimi zagotovili Nemčije za vojaško pomoč. Prav tako je omenjal napoved na Nizozemskem za dve milijardi evrov pomoči v prihodnjem letu in našteval koalicijo 20 držav zaveznic, ki Ukrajini zagotavljajo zračno obrambo, ter v Romuniji vzpostavljen center za urjenje ukrajinskih pilotov na dobavljenih lovcih F-16. »Vse to pošilja sporočilo Rusiji, da naša podpora Ukrajini ne bo uplahnila,« je bil odločen Stoltenberg.
Generalni sekretar Nata je pokazal tudi precej razumevanja za finsko odločitev, da skoraj v celoti zapre mejo z Rusijo zaradi več sto migrantov z ruskega ozemlja, ki so se v minulih tednih pojavili na finskih mejnih prehodih. Stoltenberg meni, da po ruski uporabi energetike, kibernetskih napadov in prikritih operacij za destabilizacijo vlad, kakršna je bila pred leti v Črni gori, Rusija zdaj uporablja še migrante kot orodje pritiska na zaveznike Nata. Kot je pojasnil, Finska zavezništva ni zaprosila za pomoč, jo bo pa dobila od Evropske unije v obliki 50 dodatnih Frontexovih mejnih straž.
Čakanje na vstop Švedske
V zavezništvu so sicer upali, da bodo že na tokratnem zasedanju medse lahko dokončno sprejeli Švedsko. A namesto veselja so bili ministri kar malce frustrirani. Turčija in Madžarska namreč še vedno nista opravili ratifikacije pristopnih protokolov v svojih parlamentih. Predvsem na Turčijo so v zadnjih dneh pritiskali, naj vendarle dahne da Švedski, a v Ankari terjajo dodatna zagotovila Stockholma v boju proti terorizmu, hkrati pa z odlaganjem pritiskajo na ZDA, da bi kongres končno odobril prodajo lovcev F-16. Stoltenberg od Turčije in Madžarske zdaj pričakuje, da bosta brez dodatnih zastojev ratificirali pristopne protokole.