Najbolj alarmanten je prosti pad bralne pismenosti, ki je lani padla na 469 točk (36 točk manj kot leta 2015). S tem je Slovenija zopet zdrsnila pod povprečje OECD. V Sloveniji 75 odstotkov dijakov in dijakinj dosega temeljno raven bralne pismenosti (2. raven), kar je osem odstotnih točk manj kot leta 2018. Najvišji ravni bralne pismenosti (5. in 6. raven) dosegajo štirje odstotki slovenskih dijakov in dijakinj, kar je štiri odstotne točke manj kot leta 2018. V državah članicah OECD najvišje ravni bralne pismenosti dosega sedem odstotkov 15-letnikov in 15-letnic. Razlika med spoloma v Sloveniji je tu še vedno med največjimi v državah članicah OECD (44 točk), in sicer v prid dijakinj. Večje so se pokazale le še na Finskem. Na področju bralne pismenosti smo šele na 33. mestu. Pred nami so tudi Litva (472), Madžarska (473) in Hrvaška (475). Če se bo negativni trend nadaljeval, bo Slovenijo prehitela tudi Srbija, ki je letos na tem področju zbrala 440 točk.
Prav tako je raziskava pokazala veliko razliko v pismenosti med otroki iz revnejših in bogatejših družin, čeprav Slovenija sodi med države z manjšimi socialno-ekonomskimi razlikami. Dijakinje in dijaki so v raziskavi sami sebe ocenili kot podpovprečno učinkovite pri reševanju matematičnih nalog. Podpovprečni sta po njihovem mnenju tudi kakovost odnosov z učitelji in podpora učiteljev matematike. Obenem so v primerjavi z vrstniki iz drugih držav nadpovprečno zaskrbljeni glede matematike na splošno.
Profesor s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vogrinc ugotavlja, da so rezultati pri slovenskih učencih že vrsto let boljši pri nalogah, kjer morajo zgolj pokazati znanje. Pri nalogah z več besedila, kjer morajo izluščiti, kaj se od njih zahteva, so rezultati slabši. To pomeni, da imajo slovenski šolarji sicer znanje, ki ga znajo tudi pokazati. Več težav imajo, ko ga morajo uporabiti v praksi. »Bralna pismenost je temelj vsega. Je temelj učenja in vsega drugega. Če ne bomo izboljšali bralne pismenosti, bomo padali tudi na drugih področjih,« je rezultate komentiral dr. Vogrinc. Izpostavil je še potrebo po izboljšanju zmožnosti podajanja argumentiranih odgovorov. Meni, da se bralna pismenost ne bo izboljšala z odgovarjanjem na vprašanja v učbenikih z barvanjem ali enobesednimi odgovori.
Najnižji rezultati doslej
Poseben poudarek raziskave PISA je bil tokrat posvečen matematični pismenosti. Povprečni dosežek na tem področju je bil v Sloveniji v primerjavi z letom 2015, ko je bil najvišji, nižji za kar 35 točk. V Sloveniji je lani 75 odstotkov dijakov in dijakinj dosegalo temeljna matematična znanja in spretnosti (2. raven), kar je 5 odstotnih točk manj kot leta 2012. Najvišji ravni matematične pismenosti (5. in 6. raven), je doseglo 9 odstotkov dijakov in dijakinj, kar je prav tako 5 odstotnih točk manj kot leta 2012. Tako kot v vseh dosedanjih ciklih raziskave razlik med spoloma v matematični pismenosti PISA 2022 v Sloveniji ni. Pri matematiki zasedamo 19. mesto v OECD in smo pred Finsko (484 točk), Švedsko (482), Novo Zelandijo (479), Nemčijo (475), ZDA (465), Hrvaško (463) in Srbijo (440).
Najmanjši padec je bil pri naravoslovni pismenosti. Najvišji rezultat je bil v Sloveniji dosežen leta 2006 (519 točk). Lani je bil povprečni rezultat za 19 točk nižji. 82 odstotkov dijakov in dijakinj dosega temeljno raven naravoslovne pismenosti (2. raven), kar je 4 odstotne točke manj kot leta 2018. Najvišja naravoslovna znanja in spretnosti (5. in 6. raven) dosega 8 odstotkov slovenskih dijakov in dijakinj, enako kot v državah članicah OECD. V tem merjenju so se dijakinje v povprečju odrezale za 15 točk bolje od dijakov. Pri naravoslovju se s 500 točkami nahajamo na solidnem 14. mestu. Za slovenskim povprečjem so ZDA (499), Danska in Švedska (494), Nemčija (492), Avstrija in Belgija (491), Nizozemska (488), Hrvaška (483) in Srbija (447).
»Zaradi padca v povprečnih dosežkih oziroma znanja dijakov in dijakinj na področju matematike, branja in naravoslovja se kot nujno kaže tudi problematika širšega konteksta učnih dosežkov, kakovosti odnosov v šolah in krepitev socialno-čustvene dobrobiti tako dijakov in dijakinj kot učiteljev in učiteljic,« je ob predstavitvi rezultatov poudarila dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorka raziskave. Raziskava PISA pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) poteka v triletnih ciklih, lani je Slovenija sodelovala šestič. V raziskavo je bilo vključenih 6.721 slovenskih dijakov in dijakinj oziroma učenk in učencev.
Znanje se slabša, ocene pa izboljšujejo
Ob slabšanju rezultatov bode v uči dejstvo, da se splošni šolski uspeh izboljšuje. Dolgoletni ravnatelj Gregor Pečan vidi razlog v tem, da vpis v višje šole bazira na višini ocen. »Pritiski staršev na šole so enormni,« opozarja Pečan. »Zakaj ni sprememb, mi ni jasno, ker to odločevalci na ministrstvu vedo že več let. To, da bi izide nacionalnega preverjanja znanja lahko upoštevali kot dodaten kriterij pri vpisu, se mi zdi korak v pravo smer, a se bojim, da ne bo zadostoval.« Ob tem izpostavlja tudi, da bi bilo treba zaščititi šole in učitelje. »V Južni Koreji so zato celo sprejeli zakon o zaščiti učiteljev,« je še dodal. »Preveč mimogrede se pogovarjamo o dejstvu, da je Slovenija pod povprečjem OECD. Skrbi me, ker je to postal že trend in da se bodo slabi rezultati celo stopnjevali. Zato je treba trend financiranja šolstva obrniti. Delež BDP za šolstvo se nenehno zmanjšuje.«
»Pred nami so številni izzivi,« priznava dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje. »O tem, kakšni ukrepi bodo v tem primeru najustreznejši, bo nedvomno že v prihodnjih tednih razpravljala in predlagala tudi strokovna skupina, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja.« Minister je ob tem še povedal, da bodo potrebni konkretni ukrepi, ne zgolj na načelni ravni.
Na Pedagoškem inštitutu izpostavljajo, da raziskava PISA omogoča primerjavo z drugimi sistemi, beleži trende izobraževalnih dosežkov ter podpira strateško načrtovanje. Raziskava PISA sicer velja za eno najodmevnejših mednarodnih raziskav.
