Ali se cene v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih v povprečju gibljejo drugače kot v območju z evrom? V pričakovanju zmerne mesečne deflacije (za 0,2 odstotka naj bi se cene januarja znižale v primerjavi z decembrom po naši sedanji oceni), odstopanja glede na prej opisano dinamiko cen v evroobmočju pravzaprav ni oziroma je to zelo majhno. To pomeni, da dezinflacija (hitro zniževanje medletne rasti cen) kmalu postane izziv za javne finance, še posebno če potrošniki pri tem ne bomo povečali količine kupljenih proizvodov ali storitev ter s tem spodbudili realne gospodarske rasti. Delo
Nepreslišano: Bojan Ivanc, glavni ekonomist gospodarske zbornice (GZS)
Če poskušamo v analizi cen pogledati povprečno šestmesečno spremembo potrošniških cen brez učinka cen energentov, hrane, alkohola in tobaka (ti skupaj predstavljajo 30 odstotkov košarice), bi verjetno pričakovali višjo dinamiko cen kot v prejšnji skupini, v kateri se cene v povprečju niso spremenile. Cene v tem delu košarice, ki jo v ECB imenujejo osnovna ali jedrna inflacija (70 odstotkov celote), so se v zadnjih šestih mesecih povprečno celo znižale za 0,1 odstotka na mesec, kar je po moji oceni predvsem izraz tega, da konkurenca med ponudniki deluje, da je del nižjih cen energentov in delno surovin vgrajen tudi v nižje cene proizvodov, da se je izboljšala dobavljivost proizvodov iz Azije kot tudi, da storitvena inflacija ni tako velika grožnja, kot smo si to morda predstavljali. Še več, cene storitev so se v zadnjih šestih mesecih v evrskem območju v povprečju celo znižale za 0,2 odstotka v primerjavi s predhodnim mesecem.