Od začetka vojne v Gazi je izraelska vojska ubila okoli 24.000 Palestincev, približno 7.000 je pogrešanih, več kot 60.000 je pa ranjenih. Večina žrtev so civilisti. Organizacija Save the Children sporoča, da je na območju Gaze do danes umrlo že več kot 10.000 otrok, kar pomeni, da jih v povprečju na dan premine več kot 100.
UNRWA (Agencija ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu) poroča, da je od 2,3 miljona prebivalcev Gaze 1,9 miljona razseljenih, po podatkih Združenih narodov pa jih več kot 2,2 miljona trpi lahkoto in žejo.
Nemčija kljub vsem podatkom o hudi humanitarni krizi, dokazom o neizenačeni vojaški, ekonomski in geostrateški moči in številnim primerom retorike, ki kaže na genocidni naklep, vztraja, da to ne pomeni genocida in da podpora Nemčije Izraelu izhaja iz posebne odgovornosti zaradi nacističnega genocida nad judi med drugo svetovno vojno.
»Glede na nemško zgodovino in drugim zločinom proti človeštvu je naša vlada še posebej zavezana konvenciji Združenih narodov o genocidu,« je dejal Hebestreit. »Nemška vlada podpira delo Meddržavnega sodišča že več desetletij, na glavni obravnavi pa namerava sodelovati kot tretja stranka, konvencija pa je »osrednji inštrument« mednarodnega prava za preprečevanje ponovnega holokavsta.« je še dodal.
Izrael zavrača obtožbo o genocidu
Izraelska vlada se je v petek začela zagovarjati pred Meddržavnim sodiščem v Hagu in zavrnila obtožbe o genocidu. Južna Afrika, ki je prva vložila tožbo, je izraelske oblasti obtožila, da so izvajale in da še vedno izvajajo nenehne vojaške napade nad Palestinci.
Iz Pretorije so tudi pozvali Izrael, naj nemudoma ustavjo vojaške napade, od sodišča pa zahtevali uvedbo začasnih ukrepov za zaščito Palestincev.
Podpora Nemčije Izraelu na Meddržavnem sodišču pa kljub vse večji jezi in številnih protestih po svetu ostaja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da si njegova vlada želi omogočiti prostovoljno migracijo Palestincev iz Gaze, minister za migracije Amikaj Elijahu pa je že novembra dejal, da je napad z jerdsko bombo »ena izmed možnosti.«
Kmalu po začetku vojne je nemški kancler Olaf Scholz dejal, da ima Nemčija eno samo mesto in da je to na strani Izraela: »To imamo v mislih, ko rečemo, da je in bo varnost Izraela glavna motivacija za delovanje Nemčije.«
Po navedbah zabeleženih na spletni strani vlade je še dodal: »Zaradi naše zgodovine in odgovornosti, ki jo nosimo zaradi holokavsta, je naša stalna naloga, da se zavzemamo za obstoj in varnost države Izrael. Ta odgovornost je naše vodilo.« To stališče ostaja trdno tudi po več kot 100 dneh vojne.
Izrael ima vso pravico, da se brani
»Izrael ima pravico, da se brani,« je dejal podkancler Robert Haneck na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil skupaj z izralskim ministrom za gospodarstvo Nirjem Barkatom januarja v Jeruzalemu. Na istem srečanju so padali tudi očitki zaradi domnevne pristranskosti Meddržavnega sodišča.
Nemčija do danes ostaja, poleg ZDA, glavna zagovornica Izraela, kar pa bo posledično tudi vodilo v počasno obravnavo na sodišču. Nemčija in ZDA namreč zagovarjata stališče, da se tožba ne more nadaljevati zaradi drugih pravnih ali tehničnih vprašanj.
Le zunanja ministrica Annalena Baerbock je pretekli teden prvič poudarila potrebo po »manj intenzivnem« boju in večjem pretoku pomoči.
Namibija kritična do nemške podpore Izraelu v tožbi Južne Afrike
Namibija je konec tedna obsodila odločitev Nemčije, da v okviru tožbe Južne Afrike glede genocida v Gazi stopi na stran Izraela. Predsednik države Hage Geingob je izrazil obžalovanje nad, kot je dejal, nesposobnostjo Nemčije, nekdanje kolonialne vladarice Namibije, da bi se kaj naučila iz svoje grozljive zgodovine, poročajo tuje tiskovne agencije.
Na uradu namibijskega predsednika so na družbenem omrežju X zapisali, da je Nemčija na namibijskih tleh zagrešila prvi genocid v 20. stoletju. Pri tem so imeli v mislih vstajo ljudstev Hereri in Nama med letoma 1904 in 1908 proti nemški kolonialni oblasti v Namibiji, ki jo je takratno Nemško cesarstvo brutalno zatrlo.
Življenje je v spopadih, predvsem pa v koncentracijskih taboriščih, izgubilo na desetine tisoče ljudi. Zgodovinarji zato ta dogodek na splošno štejejo za prvi genocid 20. stoletja. Nemčija je šele maja 2021 priznala, da je v tem primeru zagrešila genocid.
Po oceni urada se Nemčija ne more moralno zavezati konvenciji ZN o preprečevanju in kaznovanju genocidu, obenem pa podpirati »enakovreden holokavst in genocid v Gazi«. V luči tega so nemško vlado pozvali, naj o svoji odločitvi ponovno razmisli. Po besedah Geingoba namreč Nemčija s tem ignorira smrt več kot 23.000 Palestincev v enklavi.
Južna Afrika je tožbo proti Izraelu na Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) vložila konec decembra. V njej izraelskim oblastem očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi. Poleg Nemčije so tožbo kot neutemeljeno zavrnile tudi ZDA in Velika Britanija, medtem ko večina drugih zahodnih držav še ni oblikovala jasnega stališča.