Odgovor :
Zahvaljujem se za vaše vprašanje. V praksi se je solastnina nepremičnine izkazala za precej problematično. Dokler ta prinaša dobiček (ali pa vsaj ne povzroča stroškov), je še vse v redu, problem pa nastane, ko je treba začeti izvajati vzdrževanje, investicije ipd. Vsako premoženje prinaša neko breme, a se tega nekateri očitno ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati.
Zakon sicer določa, da se morajo solastniki sporazumeti glede poslov rednega upravljanja solastnine. Za take posle se štejejo tisti posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje nepremičnine za doseganje njenega namena (denimo čiščenje, plačevanje položnic, zamenjava dotrajanih materialov ipd.).
Če se kot solastnika ne moreta sporazumeti glede takega posla, ta pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, lahko sprožite postopek pred nepravdnim sodiščem, ki bo odločilo o tem, da je treba posel izvesti, to pa bo predstavljalo ustrezen pravni temelj za sodelovanje vašega brata pri takem poslu (denimo obveznost sofinanciranja).
Zakon sicer izrecno določa, da stroške upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celotno nepremičnino, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.
Kar se tiče delitve nepremičnine, je tako: vsak solastnik ima pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Vsak pravni posel, s katerim se solastnik za daljši čas odreka pravici do delitve stvari, je ničen.
Temeljno pravilo je, da solastniki sporazumno določijo način delitve nepremičnine. Če do sporazuma ne pride, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del nepremičnine, za katerega izkažejo upravičen interes.
Sodišče lahko sicer odloži delitev – a največ za tri leta – če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se nepremičnina še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev nepremičnine.
Če fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnine, sodišče odloči, naj se ta proda in nato kupnina razdeli (civilna delitev).
Na predlog solastnika lahko sodišče odloči tudi, da namesto prodaje nepremičnina v celoti pripada njemu, če izplača drugega solastnika tako, da mu plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.