Slovenke so na EP, ki so ga novembra lani sogostile v Celju in Ljubljani, nastopile v takrat najmočnejši možni zasedbi. A le leto kasneje so proti Stavangerju odpotovale v zelo zdesetkani postavi. Že pred časom sta nastop odpovedali Elizabeth Omoregie (CSM Bukarešta) zaradi okrevanja po operaciji kolena in Nina Zulić (Krim Mercator) zaradi nosečnosti, Branka Zec se je »rokometno upokojila«, mlada Tija Gomilar Zickero pa se je nepričakovano odločila za začasen rokometni premor. Nedavne priprave v Ljubljani sta bili prisiljeni odpovedati tudi Nuša Fegic (Mlinotest) zaradi študijsko-službenih obveznosti in njena klubska soigralka Nena Černigoj zaradi težav z levo ramo.

A največji udarec je poškodba Ane Gros, ki zaradi stegenske mišice že več kot mesec dni ni opravila normalnega treninga, na pripravah pa je imela terapije in je delala po posebnem programu. Med pripravami je opravila tudi magnetno resonanco, v ponedeljek pa je odšla na nekajdnevne terapije v Beograd. Igralka madžarskega Györa se bo soigralkam na Norveškem pridružila z zamudo, tako da je proti severu Evrope odpotovalo 16 reprezentantk, potem ko je selektor Dragan Adžić kot »tehnološki višek« doma pustil vratarko Dijano Đajić, desnokrilno Eleno Erceg (obe Krim) in krožno napadalko Uršo Zelnik (Mlinotest).

Zadnje SP za Lazovićevo

Selektor Adžić kljub vsem težavam ne obupuje, veseli pa ga tudi vrnitev Tamare Mavsar in Tjaše Stanko po bolezni. »O pomenu in vrednosti Grosove za reprezentanco je nesmiselno govoriti, saj je ena najboljših igralk na svetu. A ne glede na številne odsotnosti igralk imamo še vedno dovolj zdravih in motiviranih deklet. Letošnje prvenstvo je zadnje tekmovanje, na katerem si je mogoče zagotoviti nastop na enem od treh kvalifikacijskih turnirjev za OI 2024 v Parizu, ki so naš glavni cilj. Moje varovanke so po individualni plati v vzponu, nosilke igre pa so tudi pripravljene prevzeti odgovornost na svoja ramena. Verjamem, da bomo konkurenčni tekmicam, se pa vsi zavedamo, da je zaradi odsotnosti večih nosilk igre pred nami ekstremno težka naloga,« priznava Dragan Adžić, ki bo imel velike težave tudi na položaju organizatorice igre, saj ne bo treh najboljših (Omoregie, Zulić, Fegic). Tako mu je ostala le Nina Spreitzer (Krim) kot rezervna rešitev, ki pa niti v klubu ne igra veliko na tem položaju, ampak je predvsem specialistka za obrambo.

Za 35-letno veteranko Barbaro Lazović bo letošnje SP zagotovo zadnje v karieri, v letu 2024 pa ima le še en reprezentančni cilj – nastopiti na igrah v Parizu. »Ne glede na vse težave z igralskim kadrom imam dober občutek pred začetkom prvenstva. Na lanskem EP smo imele več možnosti za rotacijo igralk, a sem prepričana, da je tudi sedanja zasedba kakovostno dobro sestavljena. Mlajše in manj izkušene reprezentantke, ki so bile doslej bolj ali manj v ozadju, bodo na SP dobile veliko priložnost, da prevzamejo glavne vloge, kar je vrhunska naložba za prihodnost,« se zaveda levoroka ostrostrelka Barbara Lazović, ki je na večni lestvici slovenske reprezentance na 12. mestu po številu odigranih tekem (93) in na sedmem po doseženih golih (303).

Po porodu spet blesti

Če Grosova ne bo nared za SP ali pa se bo kasneje pridružila reprezentanci, bo veliko večja odgovornost v igri padla predvsem na Lazovićevo, ki igra na istem položaju desne zunanje. »Tega se zelo dobro zavedam in sem pripravljena na to. A vseeno si želim, da bi se nam Ana kmalu pridružila, saj vsi vemo, kaj pomeni za našo igro in reprezentanco nasploh.« Tudi najstarejša reprezentantka ne skriva visokih ciljev v Skandinaviji: »Še pred časom je bila želja in cilj uvrstitev med najboljših osem ali deset, kar bi nam prineslo olimpijske kvalifikacije. V kompletni zasedbi bi bilo to zelo realno, kljub zdesetkani pa še vedno mislim, da imamo dobre možnosti za to. Seveda se ne bomo vnaprej predale in če nič drugega, moramo vsaj poskusiti. V igri so velike stvari, zato smo motivirane in optimistično razpoložene,« pravi Lazovićeva, za katero bo to pri 35 letih šele prvi nastop na SP v karieri.

Tamara Mavsar po rojstvu otroka spet blesti v klubu in reprezentanci, na SP pa bo znova ena izmed nosilk igre. »O tistih igralkah, ki jih ni z nami, ne smemo preveč razmišljati, saj ne moremo ničesar spremeniti. Zaradi številnih zdravstvenih težav v reprezentanci je bilo morda celo dobrodošlo, da nismo odigrale nobene pripravljalne tekme. Načrtovani sta sicer bili proti Franciji in Južni Koreji, a se je selektor odločil drugače. To je lahko tako plus kot minus, a sem prepričana, da je bilo glede na vse okoliščine bolj modro, da smo se zaprle v dvorano, se posvetile samim sebi ter trdo in uspešno trenirale,« meni 32-letna levokrilna igralka Tamara Mavsar.

Mavsarjeva, ki je tik pred odhodom na Norveško podaljšala pogodbo s Krimom do leta 2026, o konkretnih ciljih na SP ne želi govoriti, ampak opozarja, da je potrebno iti le od tekme do tekme, čim prej pozabiti na prejšnjo in se osredotočiti zgolj na naslednjo. »Vse igralke se zavedamo, kakšne so naše naloge, zaradi česa smo na prvenstvu in za kaj se borimo. Kar se tiče prvega dela, Islandija deluje kot najšibkejši člen v skupini, a ne gre za slabo reprezentanco. Angola igra malce drugačen rokomet od ostalih ekip, na kar se bomo morale privaditi in prilagoditi, za boljši izkupiček pred nadaljevanjem pa moramo obe ekipi premagati. Šele po zadnji tekmi s Francijo, ki je favorit skupine, pa bomo razmišljali o naslednjem tekmecu v drugem delu prvenstva.«