Izmed Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi EIB, jih je 67 odstotkov uvrstilo posledice podnebnih sprememb in propadanje okolja med največje izzive svoje države. Med tremi največjimi izzivi jih je 65 odstotkov navedlo še višje življenjske stroške, 46 odstotkov pa dostop do zdravstvenega varstva. V EU so posledice podnebnih sprememb kot največji izziv izpostavili samo še Danci, so ob objavi rezultatov raziskave poudarili v EIB.
»Za Slovenci je še eno zahtevno leto, zaznamovano ne le z inflacijo, temveč tudi s katastrofalnimi poplavami. Raziskava EIB kaže, da se med Slovenci krepi zavedanje o tem, kako velik vpliv imajo podnebne spremembe in kako nujni so takojšnji ukrepi, tako doma kot po svetu,« so zapisali v sporočilu za javnost. Kot ugotavljajo, večina anketiranih Slovencev zahteva poštene politike za boj proti izrednim podnebnim razmeram.
Izmed anketiranih jih 68 odstotkov meni, da je treba v prehodu na nizkoogljično gospodarstvo odpraviti tudi socialne in ekonomske neenakosti. Delež je sicer na ravni povprečja EU. Medtem jih 39 odstotkov verjame, da je vlada sposobna izpeljati takšen pravičen prehod.
EIB je obenem zanimalo mnenje anketirancev o tem, ali naj države v razvoju prejmejo odškodnino za lažje spopadanje s podnebnimi spremembami. Gre za verjetno eno izmed osrednjih vprašanj letošnje podnebne konference COP28, ki se začenja v četrtek. Slovenci so odgovorili pritrdilno in ocenili, da je treba podpreti na podnebne spremembe najobčutljivejše države ter zagotoviti globalno pravičen prehod na podnebno nevtralno in odporno družbo. Tako se je 62 odstotkov Slovencev strinjalo, da bi morala vlada finančno odškodovati prizadete države in jim olajšati spopadanje s podnebnimi spremembami.
Slovenci naj bi bili za zvišanje podnebnih davkov
Raziskava je obenem pokazala, da bi 59 odstotkov Slovencev pristalo na zvišanje dohodnine, če bi to pomagalo tistim z nižjimi dohodki, da se spopadejo s stroški zelenega prehoda. Od tega bi jih polovica pristala na zvišanje dohodnine za enega do dveh odstotkov, medtem ko bi jih devet odstotkov sprejelo zvišanje za pet do deset odstotkov.
Večina slovenskih anketirancev bi pozdravila še druge vrste podnebnih davkov. Tako bi jih na primer 74 odstotkov podprlo davčno reformo, s katero bi odpravili subvencije in davčne olajšave za letalska in vsa druga podjetja, ki so zelo odvisna od fosilnih goriv, so navedli na EIB.
Slovenci se po mnenju podpredsednika EIB Kiriakosa Kakurisa zavedajo, da prehod na podnebno nevtralen svet ne more uspeti brez odprave socialnih in ekonomskih neenakosti doma in po svetu. »EIB je pripravljena Sloveniji zagotoviti dodatno podporo pri odpravi posledic nedavnih poplav,« so besede Kakurisa povzeli v EIB.
EIB je šesto podnebno raziskavo izvedla med 7. avgustom in 4. septembrom. V njej je sodelovalo več kot 30.000 oseb, starih 15 let in več, iz vseh držav članic EU, ZDA, Kitajske, Združenega kraljestva, Indije, Japonske, Južne Koreje, Kanade in Združenih arabskih emiratov.
