Predsednik OZS Blaž Cvar je finančnega ministra opozoril na prevelike obremenitve gospodarstva. »Minister se je izkazal kot dober varuh državne blagajne. Je pa treba najti način, kako spodbujati rast in razvoj malega gospodarstva. Naše izkušnje nam kažejo, da ko se gospodarstvo preveč obremeni, se povzroči odklon v neželeno smer, to je porast sive ekonomije. Tega si najbrž nihče ne želi,« je poudaril Cvar.

Problem visokih stroškov plač v Sloveniji je izpostavil tudi direktor OZS Danijel Lamperger. »Predvsem pri razvojnih kadrih so stroški izrazito visoki, kar nad opozarja tudi OECD. Predvideva se dodatna progresivna obremenitev za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, napoveduje se tudi pokojninska reforma z dvigom prispevne stopnje za delodajalce. To se nam ne zdi prav, sploh ker vemo, da so plače pri nas preveč obdavčene,« je dejal.

Boštjančič: Davčni sistem bi morali resetirati in zgraditi spet iz ničle

Minister Klemen Boštjančič je  poudaril, da je nujno ponovno obuditi dialog v okviru ESS. »Slabo je, da socialnega dialoga ni in zaradi tega vsi trpimo. Kar se tiče davkov, je osnovna težava, da je davčni sistem v Sloveniji zapleten in nepregleden. Ves čas so se zadeve reševale ad hoc za nek ozek segment, zato imamo danes  sistem, kot ga imamo. Davčni sistem bi morali resetirati in zgraditi spet iz ničle,« je pojasnil minister. 

Po njegovih besedah je med najbolj problematičnimi davčnimi področji dohodnina. »Ko se pogovarjamo o obdavčitvi plač, se moramo pošteno pogovarjati o vsem, ampak vsem, tudi o stvareh, kot sta prevoz in prehrana. Želimo si odkrite debate na to temo, kjer se dajo na mizo vse stvari, ne samo tiste, ki si jih posamezna stran želi.«

Minister se je strinjal, da so plače pri nas visoko obremenjene, a dodal, da iz teh prispevkov izhajajo tudi pravice, kar pa radi pozabljamo. Je pa poudaril, da je sistem normirancev postal nekakšen obvod in tudi sistem izogibanja drugim oblikam zaposlovanja. »Ogromno ljudi  plačuje prispevke, ki ne zadostujejo niti za minimalno pokojnino. To je anomalija.«  Boštjančič vidi pokojninsko reformo kot najpomembnejšo reformo z vidika razvoja. »Številne države so jih že izpeljale, tudi mi jo potrebujemo,« je bil jasen

Tudi Cvar je izpostavil pomen dialoga. »Naš cilj je doseganje primernih rešitev, da bomo imeli obrtniki in podjetniki dobro poslovno okolje. Je pa res, da se mora v socialnem dialogu upoštevati tudi rešitve in predloge delodajalcev. Preden se bo dialog v okviru ESS obnovil, pričakujemo zagotovilo, da bo tudi gospodarstvo dobilo razbremenitve,« je pojasnil.

Podpredsednik OZS Pišek: Premalo je, da se pogovarjamo, če potem ni realizacije

Podpredsednik OZS Peter Pišek pa je izrazil razočaranje nad situacijo v državi . »Premalo je, da se pogovarjamo, če potem ni realizacije. V sektorju logistike in prometa ni razvoja. Premalo delamo na zelenem prehodu in na digitalizaciji. Spodbude na razpisih dobivajo vedno eni in isti, medresorskega dialoga ni. Obetajo se nam tudi 100-odstotne podražitve pri zavarovanjih za tovorni promet, za katera vsi vemo, da so nujna in to pri zavarovalnicah, ki so v državni lasti,« je opozoril. Da je gospodarstvo preobremenjeno, je poudaril tudi drugi podpredsednik OZS Zoran Simčič. »Želimo si samo vedeti, kdaj bodo razbremenitve. V tej situaciji ne moremo planirati investicij, ker ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti.«

Marko Lotrič, predsednik ZDOPS, pa je bil kritičen do solidarnostnega dneva. »120 milijonov evrov je 14. avgusta šlo po Savi. Namesto da bi ta denar dali v po poplavno obnovo.« Lotrič se tudi ne strinja s tolikšnim dvigom davka na dohodek pravnih oseb, ki je po njegovem mnenju pretiran ukrep. »Nadomestilo bolniške odsotnosti v breme delodajalca bo ponovno 30 dni, kar nas bo stalo še dodatnih 70 milijonov evrov. Gre za davek na davek,« je poudaril Lotrič.

Da se pošten podjetnik ne otepa davkov, pa meni predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak. »Ne smete nas gledati kot na izkoriščevalsko delovno silo. Mi te davke vkalkuliramo v naše storitve in izdelke. Z dvigom davka na dohodek pravnih oseb smo naredili nepremišljeno potezo. Če bomo razmišljali o tem, kako ne bi plačali več davka, se bo delo na črno povečalo.«

Državni svetnik Aleš Pulko pa je opozoril še na zakon o čezmejnem opravljanju storitve, ki prav tako prinaša dodatne obremenitve. »Veliko podjetij je že šlo čez mejo. Če bomo ohranili podjetja pri nas, bodo pri nas plačevali davke. Podprite naš amandma, da se to prehodno obdobje podaljša in da se podjetja ne bodo selila čez mejo,« je pozval vlado.