Minister Anušić je v Dnevniku na hrvaški Novi TV sicer priznal, da vseh podatkov, na podlagi katerih bodo sestavili seznam nabornikov, še nimajo. »Podrobnosti še usklajujemo. Načelnik generalštaba je po novem Tihomir Kundid, ki je prevzel dejavnosti in operativno organizacijo vojaške službe od prejšnjega načelnika generalštaba, admirala Hranja. Lahko rečem, da bo vojaški rok trajal tri mesece, da bo obvezen, da bo dopuščal možnost ugovora vesti, ki je ustavna kategorija, in da bo naborništvo zagotovo vedno bolj priljubljeno,« je povedal na televiziji.
»Naborniki se bodo v teh treh mesecih naučili vsega, kar mora vsebovati temeljno vojaško usposabljanje. Prejšnji teden smo dali pobudo za zvišanje nadomestila za služenje vojaškega roka s 750 na 900 evrov. Tisti, ki bodo služili obvezni vojaški rok, bodo imeli določene ugodnosti. Služenje vojaškega roka ne bo lahkotno, ne bo pa tako strogo, kot morda nekateri mislijo,« je dejal in dodal, da se služenju vojaškega roka lahko izognejo tudi tisti z zdravniškim opravičilom.
Reševanje težav s pomanjkanjem kadra
Hrvaška vojska se sicer spopada s pomanjkanjem kadra. Po zadnjem poročilu je služenje prostovoljnega vojaškega roka leta 2022 opravilo samo 433 ljudi, kar je najmanj v zadnjih 15 letih, čeprav so zvišali mesečno nadomestilo. Pred kratkim so predlagali tudi povišanje upokojitvene starosti s 45 na 50 let.
Na Hrvaškem so naborniški sistem ukinili konec leta 2007, tudi zato, ker se je tedaj več kot 70 odstotkov vpoklicanih sklicevalo na ugovor vesti in se odločalo za civilno služenje. O uvedbi temeljnega vojaškega usposabljanja v obliki krajših tečajev so začeli razpravljati na namig premierja Andreja Plenkovića, ki ga politični nasprotniki sicer radi spomnijo, da ni služil vojaškega roka, ki bi ga lahko še v času SFRJ, oziroma da uniforme ni oblekel zaradi slabokrvnosti.
Hrvatje bodo letos kar trikrat odšli na volišča
Možnost ponovne uvedbe vojaškega usposabljanja je ena redkih tem, o katerih Plenković in predsednik države Zoran Milanović vsaj načelno soglašata. Kot vrhovni poveljnik hrvaške vojske je Milanović dejal, da je razprava o vrnitvi obveznega služenja vojaškega roka legitimna in da je treba počakati na podrobnosti predlagatelja, pri čemer Plenkovića ni posebej napadel, kar sicer počne ob mnogih priložnostih.
Razprava o ogrožanju nacionalne varnosti bo očitno med glavnimi temami pred evropskimi in parlamentarnimi volitvami spomladi, ki jim konec leta sledijo še predsedniške. Glede na medijske in spletne ankete večina, tudi do 75 odstotkov vprašanih, podpira uvedbo obveznega vojaškega usposabljanja.
V vladajoči HDZ predlog seveda podpirajo, na levici pa zagovarjajo sedanji sistem profesionalne vojske in prostovoljcev, ki da ga je treba spodbujati z višjimi plačami, rešitvijo stanovanjskega problema in podobnim, da bi zvišali število profesionalnih vojakov na okoli 20.000 ljudi, za rezervo pa bi usposobili od 60.000 do 70.000 oseb. Predlagajo tudi usposabljanje državljanov za sistem civilne zaščite, da bi pridobili osnovne veščine za prvo pomoč, gašenje požarov, protipoplavno zaščito in ravnanje ob potresih.
