V državnem zboru bodo jutri obravnavali spremembe zakona o osnovni šoli. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), ki je predlagatelji zakona, želi uvesti nekatere novosti, s katerimi si prizadevajo za dvig ravni kakovosti vzgoje in izobraževanja v naši državi. Po besedah šolskega ministra dr. Darja Felde so dolgo iskali rešitve za izboljšave zakona, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, izvajajo pa ga javne in zasebne osnovne šole ali pa se izvaja kot izobraževanje na domu. Na koncu so v novelo zakona umestili vsebine s širšim družbenim konsenzom. Spremembe in dopolnitve so strnili v sedem področij.
Prenovljeni koncept razširjenega programa združuje podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, individualno in skupinsko pomoč ter neobvezne izbirne predmete. Oblikuje jih v štiri nova vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti.
Preverjanje tretješolcev
Tretješolcem se obeta nacionalno preverjanje znanja, ki se na nekaterih šolah sicer poskusno izvaja že sedmo leto, pomembno novost pa predstavlja umestitev možnosti upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja kot enega od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja. Namesto učenja tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta prvošolce čaka obvezno učenje angleščine ali nemščine. Uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta v 1. razredu naj bi podprli tudi ravnatelji in starši, so pojasnili na MVI in dodali, da je pouk tujega jezika kot neobveznega predmeta doslej obiskovalo več kot 92 odstotkov prvošolcev.
Opolnomočenje priseljencev
Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski, se bodo lahko ob zeleni luči odločevalcev v državnem zboru k pouku obveznih predmetov z novim šolskim letom vključevali postopoma glede na znanje slovenskega jezika. Ob vključitvi v osnovno šolo se bodo udeležili začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa. »Sprememba zakonodaje ponuja bolj smiselno in stimulativno rešitev pri ocenjevanju znanja učencev priseljencev, ki se vključujejo v drugi polovici šolskega leta in so lahko neocenjeni iz posameznih predmetov tudi ob zaključku pouka v naslednjem šolskem letu,« so prepričani na MVI.
Več dolžnosti in odgovornosti se obeta učencem, ki se izobražujejo na domu, in njihovim staršem. Ti bodo morali izobraževanje svojega otroka na domu napovedati do 16. avgusta, ob natančnejši opredelitvi obveznosti učencev in dolžnostih obveščanja šole pa je na novo določena tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom in vključitev učenca v izobraževanje na šoli. Predlog novele med drugim predvideva spremembo pri obsegu predmetov, iz katerih se ocenjuje znanje učencev, določene pa so tudi globe za šolo in starše.
Kar zadeva izobraževanje učencev s posebnimi potrebami, je predvidena uvedba pouka slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih. Novela zakona med drugim omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Novela ureja tudi področje izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami.