Infrastrukturna tematika je na področju kulture že dolgo ena bolj perečih: mnogi javni zavodi, od muzejev do gledališč, imajo težave z dotrajanimi, slabo opremljenimi, pogosto tudi premajhnimi ali povsem neustreznimi prostori; še hujše so razmere v neinstitucionalnem sektorju, saj primernih prostorov za neodvisne producente ni dovolj, praviloma pa so prenove potrebni tudi objekti, s katerimi upravljajo nevladne organizacije. Seveda se tega jasno zavedajo tudi na ministrstvu za kulturo, zato niti ni presenetljivo, da je kulturna infrastruktura med opaznejšimi poudarki v predlogu nove Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, naj gre za ohranjanje kulturne dediščine, reševanje prostorske problematike arhivskih ustanov ali krepitev infrastrukture za različna umetnostna področja, ter v pripadajočem akcijskem načrtu za obdobje 2024–2027, ki obsega tudi podrobnejši seznam več kot 40 investicij. Nekatere od teh so že v teku, druge na začetek gradbenih del še čakajo.
»Gre sicer za zelo raznovrstne projekte, od novogradenj do manjših prenov, ki so tudi v različnih fazah,« pojasnjuje državni sekretar Matevž Čelik Vidmar. »So pa na omenjenem seznamu samo tiste investicije, ki so že potrjene in so sredstva zanje že zagotovljena. Povedano drugače, nobeden od teh projektov ni zgolj vizija, temveč se z vsemi dejavno ukvarjamo – naj gre za pripravo dokumentacije ali nadzor poteka del.« Tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob predstavitvi obeh strateških dokumentov poudarila, da pri akcijskem načrtu ne gre za nekakšen »seznam želja«, ampak za konkretne vsebine z natančno opredeljenimi finančnimi podlagami.
Od novogradenj do prenov
Vrednost trenutnega investicijskega cikla je več kot 200 milijonov evrov v prihodnjih treh letih, kar pomeni, da gre za nemara sploh največji val vlaganj v kulturno infrastrukturo doslej; poleg vložkov iz integralnega proračuna k njemu prispevajo tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost ter iz mehanizmov za obnovo in razvoj območij, ki so bila prizadeta v poplavah. Prav vremenske ujme so vplivale tudi na spremembo prioritet kulturne politike, kot na primer na področju varovanja kulturne dediščine, kjer protipoplavna sanacija med drugim prinaša gradnjo regijskih depojev.
Med posameznimi investicijami je seveda finančno »najtežja« celostna prenova stavbe SNG Drama Ljubljana, ki naj bi bila zaključena do leta 2027, zanjo pa je namenjenih več kot 58 milijonov evrov. Še en zahteven projekt bo izgradnja novega Prirodoslovnega muzeja Slovenije ob Večni poti – postopki za njen začetek bodo stekli prihodnje leto, do leta 2029 pa je v ta namen zagotovljenih 22 milijonov evrov. Kar nekaj velikih investicij sicer že poteka: letos naj bi dokončali obnovo stavbe na Poljanski cesti v Ljubljani, ki je namenjena Arhivu Republike Slovenije (vložek je v celoti znašal približno 14 milijonov evrov), prihodnje leto – torej še bolj ali manj pravočasno za Evropsko prestolnico kulture – bo dokončan tudi zunanji avditorij SNG Nova Gorica; vrednost te naložbe znaša sedem milijonov evrov.
Prihodnje leto naj bi bila končana tudi prenova Centra Rotovž v Mariboru, financirana iz državnega in občinskega proračuna – ta bo v celoti vredna več kot 25 milijonov evrov. Med tistimi finančno zahtevnejšimi zalogaji bodo tudi energetske prenove nekaterih stavb kulturne dediščine, kot denimo Narodnega muzeja Slovenije (22 milijonov evrov) in SNG Maribor (blizu sedem milijonov evrov).
Dediščina in digitalno
Kot omenjeno, bo ministrstvo na območjih, ki so jih prizadele lanske poplave in plazovi, za varno in trajno hrambo muzejskega ter arhivskega gradiva oziroma arhiva arheoloških najdišč zgradilo ali obnovilo ustrezne objekte. Sredstva za ureditev takšnih regijskih depojev so sicer zagotovljena v okviru zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, skupno gre za 36 milijonov evrov do leta 2028. Iz iste postavke je v tem obdobju zagotovljenih tudi 15 milijonov evrov za ureditev okolice objektov kulturne dediščine (med njimi je recimo Ptujski grad) za odpornost proti plazovom.
Spodbujanje trajnostnega kulturnega turizma, večinoma s pomočjo sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, pa je že v preteklih letih omogočilo začetek (delne) prenove vrste gradov in dvorcev po Sloveniji, ki se bodo sklenile v prihodnjih letih; med njimi so na primer grad Podčetrtek (skupni vložek približno 2,5 milijona evrov), Predjamski grad (4,3 milijona evrov), grad Podsreda (milijon evrov in pol), a tudi grad v Negovi (nekaj več kot devet milijonov evrov) in Turjaški grad (9,7 milijona evrov). Iz istega naslova bodo obnove med drugim deležne tudi Pilonova galerija Ajdovščina (1,8 milijona evrov), Prešernova domačija v Vrbi (približno tri milijone evrov) in pa Grajska kašča na Ptujskem gradu (5,6 milijona evrov).
Precej pozornosti je posvečene tudi razvoju digitalne infrastrukture. Nadgradnji sistema eDediščina bodo do leta 2026 skupno namenili nekaj več kot pet milijonov evrov, pri čemer naj bi med drugim posodobili postopke, povezane z nepremično kulturno dediščino, vzpostavili predstavitveni register kulturne dediščine ter spletni portal za dostop do podatkov premične kulturne dediščine. Poleg tega je predvidena tudi vzpostavitev informacijskega sistema e-Kultura, ki bo ponudil celovito digitalno podporno okolje za kulturo, namenjeno tako ustvarjalcem kot večji dostopnosti kulturnih vsebin za domačo in mednarodno javnost; do leta 2027 naj bi zanj namenili skoraj štiri milijone evrov.