Na območju celotne države je bilo v letu 2022 opravljenih 45.034 izpitnih voženj za B-kategorijo, leta 2020 pa 28.006, v letu 2016 pa 36.837.
Zanimanje za avtomobilizem med mladimi vpada. Po svetu poročajo o upadu zanimanja za vozniški izpit in posledično nakup avtomobila predvsem med tako imenovano generacijo Z (rojeni približno med 1997 in 2012), ki je v letih, ko bi morala prvič sesti za volan avtomobila.
Washington Post je pred pol leta objavil prispevek, v katerem je razlog za upad zanimanja pripisal vse večji okoljski ozaveščenosti, pa tudi temu, da Zoomerji (generacija Z) avtomobila več ne enačijo s svobodo, kot so to počeli njihovi starši in generacije pred njimi.
View this post on Instagram
Avtomboil ni več simbol svobode
S tem se strinja tudi slovenski antropolog Dan Podjed, ki opaža, da se študentje na faks ne pripeljejo veš z avtomobili, kot včasih: »Slika Jamesa Deana, upornika, s cigareto v roki, ki je bil simbol svobode, počasi bledi. Avtomobil ni več seksi. Ni več predmet, ki posameznika naredi bolj privlačnega. Hkrati pa odrašča generacija, ki je bistveno bolj okoljsko odgovorna kot naša. Ti mladi se zavedajo, da zaradi transporta nastane približno petina emisij toplogrednih plinov. Imeti avtomobil danes je tako po njihovem mnenju resnično neodgovorno, nesmiselno,« pojasnjuje Podjed in ob tem navede tudi, da mladim dandanes ni več pomembno, kakšen avtomobil vozijo, saj ta zanje ne predstavlja več statusnega simbola, vsaj ne takega kot nekoč.
Sam veliko upanja polaga prav v generacije, ki prihajajo: »Moja generacija je v marsičem zavozila planet in breme, ki smo ga z izpusti povzročili, bo padlo na mlade. Tega se moramo vi zavedati in se hkrati začeti obnašati bolj odgovorno.« Prepričan je, da mladi vidijo prihodnost predvsem v SO – souporabi, sodelovanju, sožitju in solidarnosti. V tem primeru naš planet resnično čaka svetlejša 'prihodnost'.
Po svetu se mladi vse manj zanimajo za vozniški izpit, Slovenija ostaja izjema
Po članku, objavljenem v Washington Postu, je bil leta 1997 delež 16-letnikov z vozniškim izpitom 43-odstoten, med 17-letniki pa kar 62-odstoten. Leta 2020 je prišlo do opaznega vpada, med 16-letniki jih je le 25 odstotkov imelo vozniški izpit, med 17-letniki le 45 odstotkov.
Tovrsten trend je mogoče zaslediti tudi v Evropi. V Nemčiji je vozniški izpit leta 2012 opravilo 4,6 milijona mladih (starost med 18. in 24. let), pet let pozneje pa po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC skoraj pol milijona manj. V primerjavi z letom 2001 pa je bilo mladih Nemcev, ki so pridobili vozniško dovoljenje leta 2017, kar za tretjino manj.
V Sloveniji sicer tovrstnega trenda ni opaziti, po besedah Manuela Pungartnika, vodje AMZS Šole vožnje in inštruktorja varne vožnje, je namreč dežela na sončni strani Alp zaradi specifike transporta (očitno v svetu velika) izjema: »Podatki kažejo, da zanimanje za opravljanje vozniškega izpita pri nas ne pada, temveč celo narašča. Slovenija se z evropskimi državami na tem področju skorajda ne more primerjati, saj je pri nas mobilnost zaradi pomanjkanja učinkovitih alternativ v veliki meri vezana na osebni avtomobil. V prihodnjih letih bistvenih sprememb navad ne pričakujemo, ob tem pa se je treba zavedati, da razpršena poselitev, kot jo imamo v Sloveniji, za učinkovit javni prevoz, kot eno od alternativ osebnemu avtomobilu, predstavlja oviro.«
To potrjuje tudi projekt ReMOBIL – javnomnenjska raziskava na temo trajnostne mobilnosti, ki jo je na pobudo AMZS in drugih partnerjev projekta na začetku leta izvedla Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev.
Trajnostne oblike mobilnosti v manjšini
Raziskava je pokazala, da le manjši del udeležencev uporablja trajnostne oblike mobilnosti. Med njimi prednjačijo predvsem mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij. Večina vprašanih, kar 64,7 % je namreč navedlo, da za transport povečini uporabljajo avtomobile z motorjem na notranje zgorevanje.
Tudi sicer je najmanj zanimanja za vozniški izpit opaziti med mlajšimi mladostniki (med 18. in 21. letom starosti) in pri ljudeh, ki živijo v urbanih območjih. Tam je javni prevoz praviloma bolj učinkovit.
Posledično tudi vse manj mladih za prevoz po mestih uporablja avtomobile, temveč se raje zanašajo na javni promet in druge oblike prevoza (kolesa, skiroji …), saj je med drugim oteženo tudi parkiranje osebnega avtomobila. K temu je pripomogla tudi digitalizacija. S pomočjo aplikacij na pametnih telefonih lahko hitro najdete najboljšo pot od točke A do točke B ali preverite vozni red, tudi kupite vozovnico. In kar je res, digitalna mobilnost je brez dvoma ugodnejša od avtomobilske.
View this post on Instagram
Poleg tega so se spremenile tudi prioritete mladih. Ti svoje prihranke danes raje namenijo nakupu boljših digitalnih napravic ali naprednejše tehnologije ali pa si kupijo letalsko vozovnico za potovanje po tuji celini. Pa še en podatek vzbuja zanimanje: uspešnost opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita. Ta namreč po podatkih Agencije za varnost prometa iz leta v leto pada.
V avtošolah vse večje zanimanje za vozila z avtomatskim menjalnikom
Kot rečeno, trendi iz tujine v Sloveniji niso tako opazni, čemur pritrjujejo tudi v dveh slovenskih avtošolah, kjer smo poiskali odgovore iz prve roke. V Avtošoli B&B nihanj pri vpisih v program učenja vožnje ne opažajo oziroma le to pripisujejo predvsem gospodarski situaciji.
»Trend za vozniške izpite je večji del konstanten – približno 90 odstotkov populacije 18-letnikov. Rahlo niha odvisno od trenutne ekonomske situacije, približno 10 odstotkov. Razlog za trend je želja po samostojnosti in neodvisnosti,« pojasnjuje Romana Ananieva, koordinatorka procesov.
V Avtošoli Ježica večjih sprememb v številu vozniških izpitov ne opažajo, kot so nam povedali, se številke v zadnjem desetletju bistveno ne spreminjajo. Letno beležijo okrog 320 izpitnih voženj v kategoriji B in med 500 ter 600 v vseh kategorijah.
Vse več kandidatov želi voziti z avtomatskim menjalnikom
Tudi zmogljivosti učiteljev in voznega parka se bistveno ne spreminjajo. »Porast je bil v letu 2019 pred koronskim obdobjem. V letu 2020, ko je bila razglašena pandemija, je bil upad malenkosten in v letu 2021 nekoliko povečan obseg opravljenih izpitnih voženj. Podoben trend se nadaljuje,« pojasni Roman Strehar, strokovni vodja Avtošole Ježica.
Pričakovan porast v dejavnosti pripisuje tudi številčnosti generacije Z glede na milenijsko, obenem pa opaža, da so se predstave mladih o avtomobilih spremenile: »Med mladimi po mojih izkušnjah ne velja več prepričanje, da je vozniški izpit življenjskega pomena, kar je tudi trend, ki je k nam zašel iz tujine. Vozniški izpit jim predstavlja nujno zlo. Seveda pa je tako razmišljanje še vedno v manjšini.«
V avtošolah opažajo še en zanimiv trend, in sicer se vse več mladih odloča za opravljanje vozniškega izpita na vozilu z avtomatskim menjalnikom, pri čemer je usposabljanje manj zahtevno.
Preberite še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja