Začnimo z ročnim čiščenjem snega. Sneg je treba očistiti z dohodnih poti, pa tudi z dovoznih poti do garaže. Na tržišču je mogoče dobiti različne lopate, priporočamo pa, da imate v svoji delavnici lopato za lažji in za težji sneg. Za lažji sneg so uporabni tudi lažji ročni plugi ali lopate na kolesih z delovno širino okoli 70 centimetrov. Delo z njimi gre hitro, vendar morate upoštevati, da potrebujete nekaj prostora za odrivanje snega. Ko morate sneg premetavati ali pa je južen in težak, priporočamo manjše lopate za sneg, ki naj bodo čim lažje. Aluminijaste ali plastične torej, s tem, da imajo praviloma vse, podobno kot tudi ročni plugi, aluminijasto rezilo. To se zaradi različnih predmetov pogosto poškoduje, zato pred zimo preverite njegovo stanje. Že z nekaj udarci s kladivom je rezilo mogoče poravnati, da se ne bo zatikalo ob vsako grbino na asfaltu, tlakovcih ali drugi površini. Veliko razliko pri uporabi naredi že prečni ročaj na zadnji strani lopate, uporabniku prijazne so tudi različne ergonomsko oblikovane lopate, ki jih proizvajalci prav tako ponujajo v dveh širinah: za lahek sneg v širini 58 centimetrov in za težjega v širini 38 centimetrov.
S pravilno tehniko in dobro telesno kondicijo je tudi snežna lopata lahko zelo učinkovito, predvsem pa dostopno orodje za čiščenje snega, ki ne potrebuje goriva in posebnega vzdrževanja. Vseeno pa bodite zelo previdni tudi pri tem delu, kar pomeni, da se pred začetkom čiščenja ogrejte in upoštevajte tudi zakonitosti dvigovanja težjih bremen.
Pri mokrem snegu je dodatna težava prijemanje snega na lopato. Obstajajo različna pršila in tudi domači recepti, vse od mazanja z jedilnim oljem, tudi z biološko razgradljivim oljem za motorne žage, do mazanja s svečo, tako kot so naši starši včasih mazali smuči.
A tudi pri tem je smiselno uporabiti nekaj tehnike. Na kovinski ali plastični del lopate (spredaj in zadaj) po vsej površini nanesite plast parafina, kar storite s fenom na vroč zrak (za odstranjevanje barve) in čopičem. Seveda potem lopato hranite na hladnem, da bo orodje že pripravljeno za uporabo.
Poledica in soljenje
Eden stalnih problemov je soljenje oziroma odstranjevanje ledu. Izjemno nevaren pojav je žled oziroma dež, ki pade na mrzle površine in tam zmrzne. Ta pojav vas lahko preseneti – ob prvem koraku vam lahko zdrsne in posledice so včasih katastrofalne. Tudi zato je soljenje v nekaterih primerih nuja. Vendar že zaradi mačk in psov ter tudi videza priporočamo vsaj v neposredni okolici hiše čim manj soljenja in več čiščenja ter po potrebi tudi pihanja snega s pomočjo pihalnika.
Pogosto se pojavlja tudi vprašanje soljenja tlakovcev. Danes so praviloma odporni na zmrzal, deloma tudi proti soli, toda v primeru zmrzali vseeno priporočamo, da tlakovce rajši »solite« s kalcijevim kloridom, ki ne zmrzne niti pri –25 stopinjah Celzija, zato ne povzroči poškodb betona in na obdelanih površinah ne pušča sledi ali suhih ostankov. Petindvajset kilogramov morske soli za posipanje stane nekaj evrov, kalcijev klorid pa le nekaj več. Kar pomeni, da je glede na to, da ga je treba uporabiti petkrat manj, praktično le malo dražji, vendar zagotovo bolj sprejemljiv.
Kalcijev klorid se uporablja tudi kot umetno gnojilo in nima škodljivih učinkov na rastline ter spada med biološko sprejemljive snovi za taljenje ledu.
Magnezijev klorid (MgCl2) se uporablja kot suha ali navlažena sol v obliki kosmičev ali v obliki raztopine, je pa manj primeren zaradi velike higroskopičnosti in s tem povezanih težav s hranjenjem.
Gre tudi z alkoholom
Nekateri za taljenje ledu uporabljajo tudi alkohole in Ureo, visoko koncentrirano dušikovo mineralno gnojilo. Deluje v razmerah do –50 stopinj Celzija, uporaba v večjih količinah pa z ekološkega vidika ni primerna, ker velike količine povzročijo obremenitev zemlje z dušikom, škodo na rastlinah in obremenjevanje vode. Se pa za preprečitev poledice in odstranjevanje ledu lahko uporabljajo tudi alkoholi, ki se nanašajo z razprševanjem. V primerjavi z natrijevim kloridom je topilni učinek alkoholov hitrejši, vendar koncentracija in s tem učinkovitost sredstva zaradi površinskega delovanja zelo hitro padata. Ampak tudi alkoholi imajo negativne vplive na okolje.
Za čiščenje snega torej priporočamo čim bolj temeljito čiščenje z lopatami ali snežnimi frezami, v ekstremnih primerih tudi soljenje, dovozne ceste mogoče še posipamo s soljo, za dostopne poti pa raje uporabite materialom in naravi bolj prijazna sredstva.
