Sodni svet kot začasno in delno rešitev podpira predlog ministrstva za pravosodje, ki predvideva dodatek v višini 1071,59 evrov bruto za sodnike od 1. junija lani, ko je bila izdana ustavna odločba. Sodni svet bo pri ustavnem sodišču predlagal nujno in prednostno obravnavo.

V odgovor na izjavo kabineta predsednika vlade, ki je označila sodniške plače za neustrezne, Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat  poudarja, da izvršitev ustavne odločbe ni povezana z urejanjem plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. V četrtek so iz kabineta sporočili, da je uresničitev ustavne odločbe vezana na celotno plačno reformo.

»Za nas neizvršitev ustavne odločbe, pri čemer gre že za zamudo pri uresničevanju te odločbe, predstavlja grobo kršitev ustavnega reda, predvsem pa načela materialne neodvisnosti sodstva, pa tudi kršitve prava EU,« je dejal Horvat. Sodstvo pa je pozval, naj kljub kršitvam temeljnih ustavnopravnih načel zakonodajne in izvršilne oblasti še naprej deluje »kot dostojanstven varuh ustavne ureditve, ki državljanom in ostalim zagotavlja sodno varstvo«.

Dejal je, da se bodo glede na odziv zakonodajne in izvršilne veje oblasti odločili o stopnjevanju ukrepov pred evropskimi institucijami. »Možna je pritožba zaradi kršitve prava EU na Evropsko komisijo, pa tudi pobuda, da Evropska komisija vloži tožbo proti Republiki Sloveniji,« je pojasnil.

Sodniki so že v sredo začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Razlog za protest je nespoštovanje ustavne odločbe iz junija lani, ki je ugotovila, da so sodniške plače prenizke. Med protestom bodo sodniki, ki vodijo postopke, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.

Več si lahko preberete:

Sodniki začeli dvotedenski opozorilni protest

#odziv: Slovensko sodniško društvo o ''nesmislih'' pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan

Dominika Švarc Pipan: Moj odstop ne bi pripomogel k hitrejši rešitvi glede sodniških plač

Ministrica: Sodni svet s predlogom za izvršitev odločbe prvič dal vrednost ustreznega zneska zvišanja plač

Danes predstavljen predlog Sodnega sveta za način izvršitve ustavne odločbe o sodniških plačah je za pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pričakovan in popolnoma legitimen. Kot je ocenila, gre za prvi konstruktiven predlog reprezentativnega organa sodstva, kakšna vrednost bi po interpretaciji sodnikov pomenila izvršitev ustavne odločbe.

»Danes so s Sodnega sveta prvič sporočili mnenje nekega reprezentativnega organa sodnikov. To je pravzaprav prvič, da operiramo s številko z njihove strani. Upam, da se bomo o tem še pogovarjali,« je predlog komentirala ministrica za pravosodje. Po njenih besedah gre za znesek, pridobljen na izračunu razlike med plačo najslabše plačanega sodnika in najslabše plačanega poslanca. Obenem je opozorila, da ustavno sodišče v svoji odločbi ni zahtevalo, da bi morale biti plače najslabše plačanih sodnikov in poslancev izenačene, temveč da ne smejo obstajati bistvena nesorazmerja.

»Morda je celo najboljša pot, tudi najbolj jasna, da ustavno sodišče pove natančno, kaj ocenjuje kot tisto primerno vrednost sodniške plače, kajti očitno se v vseh teh pogovorih nismo mogli uskladiti s sodniki, kakšen ta znesek je,« je izpostavila.

Znova je še poudarila, da je treba omenjeno odločbo ustavnega sodišča izvršiti, in pozvala koalicijo k nadaljnjemu iskanju rešitev, sindikate javnega sektorja pa k čim prejšnji sklenitvi pogajanja z ministrstvom za javno upravo. »Prej ko pridemo do skupne rešitve glede plačnih položajev v javnem sektorju, prej se v tem paketu lahko uresniči tudi ustavna odločba. Tudi z vidika spoštovanja ustavne odločbe apeliram na sindikate, da razumno in konstruktivno nadaljujejo pogajanja,« je še dejala ministrica.

DVK skrbi izvedba evropskih volitev

Neurejen plačni položaj sodnikov ter njihove upravičene in utemeljene reakcije na neaktivnost pristojnih državnih institucij za uresničitev ustavne odločbe o plačah vzbujajo resno skrb glede nemotene izvedbe volitev evropskih poslancev, je predstavnikom zakonodajne in izvršne oblasti danes sporočil predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob.

»Ne dvomim sicer v državotvorno držo sodnic in sodnikov, sem pa kot predsednik DVK vseeno dolžan opozoriti na dano situacijo in možne zaplete pri izvedbi volitev. Trenutno je v delo volilnih komisij vključenih 156 sodnikov (iz sodniških vrst je imenovanih 20 predsednikov volilnih komisij volilnih enot in njihovih namestnikov, 88 predsednikov okrajnih volilnih komisij in 46 njihovih namestnikov ter predsednik DVK in njegova namestnica),« so navedli besede predsednika DVK v dopisu, ki ga je poslal predsednici DZ, predsedniku vlade in ministroma za pravosodje in javno upravo.

Državna volilna komisija je ob tem v sredo prejela odstopne izjave 29 tajnikov in namestnikov tajnikov dveh volilnih komisij enot in 14 okrajnih volilnih komisij, ki delujejo pod okriljem Upravne enote Ljubljana. V zahtevah za razrešitev sicer niso navedli razlogov za svojo odločitev, a naj bi bil po informacijah volilne komisije ključni razlog za odstope preobremenjenost zaposlenih na upravni enoti z nalogami, ki jih opravljajo kot javni uslužbenci.

Delo volilnih organov je izjemnega pomena z vidika zagotavljanja izvedbe volitev in uresničevanja volilne pravice, so opozorili na DVK. Okrajne volilne komisije namreč določajo volišča in sedeže volišč, imenujejo volilne odbore ter ugotavljajo izid glasovanja v volilnem okraju. Volilne komisije volilnih enot pa skrbijo za zakonitost volitev poslancev, ki se volijo v volilnih enotah, preverjajo skladnost kandidatur z zakonodajo, ugotavljajo izide glasovanja v volilnih enotah, so navedli.

Peter Golob je neprijetno presenečen, da je Državna volilna komisija »postala 'talka' neurejenega plačnega položaja sodnikov kot tudi tajnikov in njihovih namestnikov, ki skušajo svoje zahteve žal uveljavljati na plečih volitev in volivcev«. Zato poziva pristojne, da resno preučijo nastalo situacijo in do začetka izvajanja volilnih opravil uresničijo odločbo ustavnega sodišča ter obenem zagotovijo, da bo tudi tajnikom in njihovim namestnikom omogočeno nemoteno izvajanja njihovih obveznosti v zvezi z volitvami.

EK: Morebitno nesodelovanje sodnikov pri evropskih volitvah zadeva Slovenijo

Evropska komisija bo Sodnemu svetu na pismo glede sodniških plač odgovorila pravočasno, so navedli za STA. V zvezi z napovedjo sodnikov, da morda ne bodo sodelovali v volilnih komisijah pred evropskimi volitvami, če ustavna odločba o sodniških plačah ne bo izvršena, so na komisiji poudarili, da je volilni postopek stvar vsake države članice.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in komisar za pravosodje Didier Reynders sta 28. decembra prejela pismo predsednika Sodnega sveta Vladimirja Horvata, v katerem ju je seznanil z neuresničitvijo ustavne odločbe glede sodniških plač. V pismu je izpostavil stališče, da zavzemanje za uresničitev odločbe ustavnega sodišča ni v nobeni povezavi s pogajanji za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.

V odgovoru za STA so na komisiji spomnili, da je komisar Reynders že pred tem, 18. decembra, na ministrstvo za pravosodje poslal pismo, v katerem je izpostavil tudi vprašanje ukrepov za obravnavo plač sodnikov in državnih tožilcev, o katerih se je komisija julija izrekla v poročilu o stanju pravne države za leto 2023.

V poročilu so navedli, da raven plač sodnikov in državnih tožilcev, ki je od leta 2012 večinoma nespremenjena, vzbuja zaskrbljenost. Sloveniji so priporočali, naj sprejme ukrepe za zvišanje prejemkov sodnikov in državnih tožilcev ob upoštevanju evropskih standardov o sredstvih in prejemkih v pravosodju.

V zvezi z napovedjo sodnikov, da morda ne bodo sodelovali v volilnih komisijah pred junijskimi evropskimi volitvami, če ustavna odločba ne bo izvršena, so na komisiji poudarili, da je v skladu z zakonodajo EU volilni postopek urejen v vsaki državi članici. »To je torej stvar, ki jo mora rešiti država članica,« so pojasnili.

Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor sta za predsednika Državne volilne komisije in njegovega namestnika imenovana sodnika. Poleg tega so izmed sodnikov imenovani predsedniki in namestniki predsednika volilnih komisij volilnih enot ter predsedniki okrajnih volilnih komisij.