Začnimo v ZDA, kjer je uvodni teden leta 2024 končal v rdečem območju. Vlagatelji smo se osredotočili zlasti na prve makroekonomske objave v začetku leta, ki pa so poskrbele za mešane signale. Indeks nabavnih direktorjev za proizvodno dejavnost, ki ga izračunava družba S&P Global, je pokazal najhitrejše zmanjševanje proizvodne aktivnosti po avgustu lani, medtem ko je primerljivi indeks, ki ga izračunava družba ISM, nasprotno signaliziral nižji upad dejavnosti v tovarnah decembra glede na novembrskega in tudi nižji upad, kot je bilo pričakovano. Podatki o zaposlovanju v ZDA so prav tako nakazovali mešano sliko. Mesečno poročilo o trgu dela je pokazalo, da je ameriško gospodarstvo decembra ustvarilo 216.000 delovnih mest, kar je preseglo pričakovanja in povzročilo strah, da ameriška centralna banka (Fed) ne bo že z marcem začela zniževati temeljne obrestne mere, saj je gospodarstvo še vedno močno, s tem pa grozi ponovna rast inflacije. Prav nasprotno pa kaže stopnja participacije na trgu delovne sile, ki se je nepričakovano znižala na 62,5 odstotka (z 62,8 odstotka novembra) in s tem dosegla najnižjo raven od februarja 2023.
Pričakovanj trga pa ni zadovoljila niti sredina objava zapisov z zadnjega zasedanja odbora za oblikovanje ameriške denarne politike (FOMC), saj so ameriški centralni bankirji jasno nakazali, da niso povsem opustili ideje, da bi bilo obrestne mere morda treba celo ponovno zvišati. Po objavi so borzni udeleženci nekoliko znižali pričakovanja po agresivnem nižanju temeljne obrestne mere. Ker je prav na teh pričakovanjih temeljila rast tečajev delnic konec lanskega leta, ni presenečenje, da so bile borze obarvane rdeče. Tudi geopolitične napetosti se niso zniževale, saj sta kitajski predsednik Xi Jinping s svojimi izjavami o Tajvanu in iranska vojaška prisotnost v Rdečem morju vzbudila zaskrbljenost med vlagatelji, ki se je odrazila kot povečana nihajnost na kapitalskih trgih. Cene delnic so se s tehnološkim sektorjem na čelu znižale; osrednji ameriški indeks S&P 500 je teden v evrih končal 0,44 odstotka nižje.
Tudi evropski delniški trgi so se po sedmih tednih rasti nekoliko umirili. Razloge za to gre iskati zlasti v naraščajoči negotovosti vlagateljev glede obrestnih mer, ki je spodbudila unovčevanje dobičkov. V središču pozornosti finančnih trgov je bila preliminarna objava decembrske inflacije, ki se je po sedmih mesecih neprekinjenega padanja povišala na 2,9 odstotka v decembru. Novembra je znašala 2,4 odstotka in je bila najnižje v zadnjih dveh letih. S to rastjo se je zmanjšala verjetnost zgodnjega znižanja obrestnih mer Evropske centralne banke. Kljub temu se je jedrna inflacija, ki izključuje bolj volatilne stroške hrane in energije, znižala na 3,4 odstotka s prejšnjih 3,6 odstotka, kar kaže na nekoliko bolj ugodno sliko stabilnosti cen v evrskem območju. Ta mešana statistika je pustila trge v negotovosti glede prihodnjih potez centralne banke. Višje tveganje je nekoliko dvignilo tudi zahtevane stopnje donosnosti državnih obveznic; zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice je tako presegla 2,1 odstotka.